Zaradi četrtega vala epidemije COVID19 smo morali za nekaj časa prekiniti z družabnimi srečanji z znanimi ljudmi. Verjeli smo, da bo izzvenela, ker se je začelo število bolnikov zmanjševati. Zato smo začeli z našimi dejavnostmi, ker potrebujemo družbo. A glej ga vraga, smo na pragu petega vala, ki grozi, da bo število obolelih še večje. Nova verzija omikron se ne ozira na to, če je bil človek cepljen ali je prebolel že COVID 19, okuži vsakega, ki ni dovolj odporen proti obolenju. Grozi tudi nam, da nam bo prekrižal naše načrte in zadušil optimizem na DUJ.
Verjetno je bil strah pred petim valom vzrok, da je bilo družabno srečanje slabo obiskano kljub napovedanemu zanimivemu gostu, Petru Bohincu, predsedniku HDD Sij Acroni Jesenice. Tudi Petra Bohinca ni bilo, ker je moral ostati doma zaradi okužbe s COVID19. Iz zagate nas je rešil Branko Jeršin, kronist jeseniškega športa, ki je tik pred zdajci obljubil voditeljici Albini Seršen, da bo gost družabnega srečanja. Še dobro, da je bila Albina Seršen njegova učiteljica v osnovni šoli in ima Branko Jeršin zelo lepe spomine na njo. Hitro sta se sporazumela. Tako je Branko Jeršin rešil družabno srečanje pred odpovedjo in mi obiskovalci smo mu zelo hvaležni. Še bolj pa smo mu hvaležni za njegovo zanimivo pripovedovanje o jeseniškem športu, pripovedi o sebi se je vedno spretno izognil.
Branko je doma iz Kurje vasi, zato je mladost preživljal ob športnem igrišču Podmežaklo, še več pa na njem. Aktivno je igral košarko, rad je kegljal na asfaltu. Noben šport mu ni tuj in verjetno je prav zato postal športni delavec že daljnega leta 1984. Preje je delal v Železarni na različnih projektih. Tudi pri gradnji jeklarne na Beli je sodeloval. Za sebe pravi, da je kot športni delavec opravljal poklic, ki mu je bil tudi hobi. Tako srečo imajo le redki.
V letih med 1945 in 1980 so bile Jesenice eno najbolj športnih mest v Jugoslaviji, glede na število športnikov na 1000 prebivalcev. Jeseniška železarna je zelo podpirala športno in kulturno udejstvovanje svojih delavcev. Jesenice so bile med najboljšimi v športih: hokej, kegljanje na asfaltu, namizni tenis, smučanje, sankanje, tek na smučeh, kegljanje na ledu, kolesarstvo, odbojka, košarka, orodna telovadba, … V letu 1968 je od 28 športnikov na olimpijskih igrah bilo kar 22 športnikov iz jeseniške občine (sedaj razdružena na Kranjskogorsko, Jeseniško in Žirovniško občino). Jeseniški športniki bi si zaslužili svoj muzej. V upanju, da bo to nekoč realnost, zbirajo že sedaj razne rekvizite športnikov in jih občasno razstavijo v športni dvorani Podmežakla. Škoda bi bilo, da Jeseničani ne bi vedeli za svoje odlične športnike, ki so si prigarali svetovno slavo. Bi jih znali našteti vsaj deset? Sam je vesel vsakega uspeha jeseniških športnikov.
S svojo marljivostjo in vizijo je Brane Jeršin naredil zelo veliko za jeseniški šport in mnogim pomagal do uspehov in zmag. Kaj vse je delal in njegove zadolžitve si oglejte TUKAJ.
Pripovedoval nam je o zanimivih pripetljajih, ki jih je doživel pri svojem delu. Za konec bom navedel samo, kako s o jeseniški hokejisti prišli do dobre opreme, kar je bila takrat skrivnost. V skupni Jugoslaviji ni bilo deviz, ni bilo dovoljenj za uvoz, zato smo množično švercali čez mejo. V dogovoru z Italijani so jeseniški hokejisti sodelovali na poletnem turnirju, ki so ga organizirali za turiste. Domov so se vračali vedno dobro opramljeni z novo opremo za novo sezono. Sodelovanje je vedno koristno za vse udeležence.
Branko je prijeten sogovornik. Klepet z njim se je po uradnem zaključku nadaljeval še dolgo v večer. Nikomur se ni mudilo domov.
Napisal in slikal: Stane Arh