• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 9. novembra 2024Levstikova pot od Litije do Čateža
    • 11. novembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 12. novembra 2024 9:00Digitalni tečaj s Simbiozo
    • 13. novembra 2024Martinovanje
    • 18. novembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 18. novembra 2024 17:00Pavel Smolej: Slovenske gore, potopisno predavanje.
    • 25. novembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 2. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Črni kal (1103 m) – Blegoš (1562 m), 27. 6. 2019

Kljub napovedi vročinskega vala, ko naj bi temperature v dolini presegle 35 stopinj, se nas je 40 pohodnikov odločilo, da gremo na Blegoš.

Peljali smo se skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino in pri naselju Javorje zavili na izhodiščno točko »Črni kal«. Naš vodja Janez A. je izbral strmejšo varianto poti in na smerokazih smo prebrali, da za ta vzpon potrebujemo 1 uro in pol.  Pot se je začela takoj vzpenjati in še dobro, da je vodila  skozi gozd, ki nas je ščitil pred vročimi sončnimi  žarki . Najbolj zagnani smo dosegli vrh že v dobri uri, tako hitri smo bili. Ostali, ki so prilagodili počasnejšo hojo sebi, so prišli kmalu za nami. Celo zadnji je prišel v predvidenem času.

Blegoš je mogočen očak Škofjeloškega pogorja z veličastnim razgledom daleč po Sloveniji. Na nebu ni bilo oblačka, v zraku ne meglic, tako da smo imeli pred seboj izrisano okoliško hribovje v vsej njihovi lepoti: Karavanke s Stolom, Julijske Alpe s Triglavom, Spodnje Bohinjske gore s Črno prstjo, Trnovski gozd, Polhograjsko hribovje s Toščem, Posavsko hribovje s Kumom. Celo hribe na  Štajerskem smo lahko opazovali.  Zapeljivo sta nas vabila na obisk sosedna vrhova:  Porezen in Ratitovec.

Čez Blegoš je potekala obrambna Rupnikova linija, ki je bila zgrajena pred 2.svetovno vojno. Pokukali smo v razpadajoče bunkerje. Pod vrhom se razprostira pašna planina, ki je še živa. Z vrha smo se napotili k planinski koči. Vodi jo zelo prijazna in  še mlada oskrbnica. V njej dobite okusno hrano in ohlajeno pijačo, kot dodatek pa še prisrčno prijaznost in hitro postrežbo.

Vsi spočiti in prijetne volje smo se od koče odpravili po makadamski cesti  na  našo izhodiščno točko. Tu sta nas v prijetni senci čakala avtobusa. Za  zaključno analizo sta poskrbela  naša slavljenca Oti P. in Vinko B.

Nam je vedno prijetno, ker smo dobra družba. Naj bo vročina ali mraz, mi se imamo »fajn«

Napisala in slikala: Robič Marija-Mimi