Pohod je vsebinsko in organizacijsko pripravila Heda, ki je doma iz teh krajev. Turo je razdelila v dva dela. Nekoliko zahtevnejši je bil vzpon na Veliko Kozje iz Zidanega Mosta zaradi vzpona za 800 višinskih metrov. Manj zahteven je bil vzpon od sv.Lovrenca zaradi manjše višinske razlike, le okoli 300 m, in tudi krajše razdalje. Spust je bil za obe skupini enak, po slemenu do sv. Lovrenca.
Zahtevnejša tura iz Zidanega Mosta je bila dolga, a nikakor strma.
Heda pozna te kraje, zato ne potrebuje oznak poti. Da se ne bi mi izgubili, je prosila za pomoč pri vodenju svoje prijatelje. Z veseljem sta šla z nami Sonja in Dani. Brez njune pomoči se ne bi mogli razdeliti na dve težavnostno različni skupini. Vandrovci radi zavandramo po svoje, pa naj bo še tako dober vodič. K sreči se izgubijo taki, ki imajo dobro orientacijo in imajo veliko izkušenj s planinskih poti. Vedno najdejo pravo pot do cilja. Tako je Mato zaostal zaradi fotografiranja in je na križišču ubral daljšo pot, ki je vodila po grebenu. Njega ni nič skrbelo, skrbelo pa je njegove prijatelje. Skupina treh “hitrih” si je krepko podaljšala pot navzdol, ker je sledila kolovozu. Prišli so do svetega Lovrenca, a nekoliko kasneje, kot ostala skupina. V izgovor so se pritoževali, da je bila tura prelahka in so si jo morali nekoliko otežiti. Še celo vodič Dani se je v skupini zaklepetal (opravičilo: zadnje dni se je lahko pogovarjal le s psom) in je pozabil pravočasno zaviti na stransko stezo. Vsa skupina mu je slepo sledila, zato so se morali vračati nazaj. Tako so zadnji postali prvi.
Na koncu smo se ustavili na nam že znani turistični kmetiji Močivnik v vasi Okroglice, kjer so nas postregli ali z gobovo juho in ajdovimi žganci ali z golažem in polento, po želji pa še s pijačo. Seveda ni manjkalo njihovo tradicionalno pecivo. Hrane je bilo dovolj za vse in še je ostalo. Gospodarju se je kar smejalo, ko nas je opazoval pri odhodu, kako napete trebuhe imamo.
Kasneje sem izvedel, da je turistična kmetija zelo obiskana, čeprav ni blizu večjega kraja. Prijaznost in dobra hrana so ji najboljša reklama, zato preje pokličite in vprašajte gospodarja, če imajo prostor za vaš obisk.
Napisal: Stane Arh Slikala: Mato Čemažar in Stane Arh