Celotna pot je TUKAJ.
Tokrat smo se z avtobusom odpravili preko Ljubljane proti Litiji, nato pri Spodnjem Hotiču zavili proti Vačem. Že med vožnjo smo opazovali pokrajino, ki se je počasi spreminjala v bolj hribovit svet. Vače so znane po bogatih arheoloških najdiščih, ki obsegajo prazgodovinsko naselbino z devetnajst izkopanimi hišami ter šestimi grobišči. V njih so arheologi odkrili več kot 2000 grobov. Avtobus nas je pripeljal do pokopališča. Za njim se nahajajo ostanki fosilne morske obale, ki nas popeljejo nazaj v čas pred približno 13 milijoni leti. V plitvem morju je živelo veliko morskih organizmov, o čemer pričajo najdeni fosili.
-
- Vaška situla
Od tam smo se spustili do zaselka Klenik. Ob poti so nas spremljale zanimive lesene skulpture, delo samorastnikov, ki so poti dodajale poseben čar. Na koncu zaselka nas je pot GEOSS vodila strmo navzgor do cerkve Svetega križa. Pot smo nato nadaljevali po arheološki poti Vače. Naprej smo hodili po nemarkirani gozdni poti po grebenu, kjer so se izmenjavali vzponi in spusti. Hoja skozi gozd je bila prijetna, drevesa so nam nudile zatišje pred vetrom, spremljalo nas je ptičje petje. Kljub nekaj zahtevnejšim odsekom smo pot premagovali z dobro voljo. Pot nas je vodila vse do naselja Vovše . Tu smo si privoščili kratek počitek. Nadaljevali smo po markirani poti do Zasavske Svete gore. Najprej makadamska cesta nato gozdna pot sta nas vodili vse do cerkve Marijinega rojstva na Zasavski Sveti gori. Posebnost tega kraja je dobro ohranjeno taborsko obzidje, ki je nekoč varovalo prebivalce pred turškimi vpadi. Na vrhu nas je pričakal tudi čudovit razgled ter cvetoče resje, ki je pokrajini dodalo prav poseben pečat. Nazaj smo se vračali po isti poti do Vovš in naprej po makadamski ter nato asfaltirani cesti do Vač. Čeprav je bila pot po cesti krajša, smo se vsi strinjali, da je bila hoja po gozdu prijetnejša. Ko smo prispeli do Klenika, smo si ogledali Vaško situlo, eno najpomembnejših arheoloških najdb tega območja. Gre za bronasto posodo iz železne dobe, okrašeno z reliefnimi prizori iz življenja takratnih ljudi. Original je manjši in je shranjen v Narodnem muzeju Slovenije.
Pred odhodom domov smo se še posladkali z dobrotami naših slavljencev, kar je bil prijeten zaključek dneva. Izlet je bil poučen, zanimiv in hkrati zelo prijeten, saj smo združili gibanje v naravi z odkrivanjem bogate zgodovine naših krajev.
Napisala: Irena Sodja Slikala: Mojca Čebulj in Branko Krivec Posnetek poti: Branko Krivec