Sobota, 7. marec 2026, je bila dan, ki bo ostal v spominu 18 Vandrovcem, udeležencem pohoda po Jurčičevi poti. Zjutraj smo se z avtobusom iz Hrušice odpravili proti Višnji Gori, kjer je bil začetek našega popotovanja po pokrajini, ki se počasi prebuja iz zimskega spanja. Pot nas je vodila skozi idilične razglede, med polji in travniki, med hišami naselij. Čas je hitro mineval med pogovori, smehom in občudovanju narave. Že na začetku poti nas je pred Hišo kranjske čebele pričakal tradicionalni medeni zajtrk – sladke kapljice medu, vonj svežega kruha in domače dobrote so nas napolnile z energijo in veseljem. Ob poti so nas mamile stojnice z lokalnimi specialitetami, ki so vsak korak popestrile z vonjem in okusom domačnosti.
Hoja Po Jurčičevi poti ni bila zahtevna, a smo jo prehodili počasi in zavestno, da smo lahko ujeli vsak zanimiv trenutek. Sonce je nežno grelo, pot je bila suha, zrak čist – popolno okolje za prijetno dopoldansko doživetje. V približno štirih urah smo dosegli Muljavo, kjer se je začel kulturni del našega pohoda.
Na trgu nam je igrala godba Stična. Posebno doživetje je bil nastop Maruše Pušnik, ki nas je popeljala v življenje Josipa Jurčiča in v domačem narečju uprizorila odlomek iz Desetega brata: »Kako je Krjavelj hudiča na dva kosa presekal«. Prifarski muzikanti in liki iz romana Deseti brat so dogajanje še dodatno obogatili, prostor je zaživel, bil je poln smeha, glasbe in naravnega veselja.
Pohoda se je udeležilo okoli 8.000 pohodnikov, ki so praznovali še v noč. Mi smo se pred koncem prireditve odpravili proti avtobusu in se z njim odpeljali na Jesenice.
Jurčičeva pot ni bila le pohod; bil je dan, ko se je zgodovina srečala z naravo, kultura z druženjem, spomini pa z veseljem. Dopoldansko doživetje bo ostalo v naših srcih še dolgo.
Napisala: Irena Sodja