• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 22. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 29. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Tromeja (1508 m), 26. 1. 2023

Po letnem načrtu Vandrovcev smo se ta dan odpravili proti Gornjesavski dolini, proti Peči – 1508 m visokem hribu nad Ratečami. Zelo redko rečemo, da gremo na Peč, večinoma govorimo, da gremo na Tromejo, ki je stičišče treh dežel in štirih jezikov – slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Na tem kraju že od leta 1979 poteka tradicionalno srečanje treh dežel,  ki je odpadlo samo v času korone, to je dvakrat. Prireditev je potekala že v času meje med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo.
Turistično društvo Rateče – Planica in turistični društvi iz Podkloštra ter Trbiža so bila  leta 1979 pobudniki prireditve, ki je pokazala, da je meja zgolj administrativna ovira,  a ljudje smo tisti, ki jo s povezovanjem lahko brišemo. Srečanje treh dežel se tradicionalno odvija drugo nedeljo v septembru. Poteka v prijaznem srečanju pohodnikov iz vseh treh dežel. Udeležba je množična. Ponudba je pisana, vsaka dežela se predstavi s svojimi značilnostmi, lačen nisi, žejen pa tudi ne.  Prireditev je vključena v  mednarodno verigo spomenikov  Pot miru, ki poudarja prijateljstvo med narodi.


Okoli trideset pohodnikov se nas je zbralo v Ratečah. Že jutro je obetalo  prijeten pohod in res je bil. Cesta je bila steptana s teptalnim strojem. Ob prvem odcepu proti cilju nas je pozdravila prva informativna tabla. Teh je bilo do vrha še kar nekaj.  Ob poti so pašni travniki, kjer se poleti pase živina. Tako je treba biti poleti bolj previden in uvideven  do pašnih živali.
Do vrha smo potrebovali dobri dve uri. Vseskozi se nam je spreminjalo vreme, od sonca do meglic, na vrhu pa veter, tako da smo si malico privoščili nekaj ovinkov nižje. Naša pohodnica Irena nam je pripravila »bohinjsko malco«, zaseko in salamo, nam je teknilo. Vzpon ni bil težak, opravili smo okoli 643 višinskih metrov.

Ob koncu pa še to: nekaj Vandrovcev nas je ta dan  udejanilo pregovor:« prijatelje spoznaš v nesreči«.

Tekst in slike:  Nevenka Rajhman