Povspeti se na Uršljo goro je bil moj dolgoleten sen in večkrat so mi načrtovani pohodi padli v vodo. Velika oddaljenost je bila glavni vzrok. Za Gorenjca je že Štajerska daleč, kaj šele Koroška. Če bi vedel, da se z vrha vidi skoraj tri četrtine Slovenije in je razgled eden najlepših z naših gora, bi ne čakal tako dolgo, da se povzpnem na vrh. Užival sem na pohodu, občudoval naravo, se razgledoval z vrha po Sloveniji in se dobro najedel z okusno hrano, ki jo pripravljajo v koči. Največji užitek pa je bilo druženje s prijatelji po dolgem času osamelosti zaradi ukrepov preprečevanja okužb s korona virusom.
Pri iskanju poti do Naravskih ledin smo imeli smolo. Kar trikrat smo naleteli na zaprto cesto, ker so izvajali vzdrževalna dela. Četrtič nam je uspelo zaradi odločnosti šoferja. Pregovoril je delavce, da so s tovornjakom izravnali kup peska na cesti in nam odprli pot za nadaljevanje. Pri vračanju nazaj so bili že vsi odseki odprti, ker so delavci z delom zaključili.
Pot na vrh Uršlje gore, gora je znana tudi pod imenom Plešivec, je lahka in nam je hitro minila med klepetom. Na vrhu smo uživali nad razgledom. Pod nami je ležala Črna na Koroškem z okolico, za njo se je bohotilo Pohorje, iz Šoštanja se je valil dim iz termoelektrarne. V daljavi smo videli celo Triglav, Stol in Snežnik.
Imeli smo dovolj časa, zato smo dolgo uživali na soncu in prijetnem okolju. Pred odhodom z avtobusom nazaj na Jesenice, sta nas počastili z sladicami in pijačo še Jožica in Ana, ki sta praznovali rojstni dan.
Napisal: Stane Arh Slikali: Barbara Pavlin, Metod Slabe, Stane Arh