Danijele Jensterle nam je ponovno pripravila čudovito predstavitev pohoda s prosojnicami. Kliknite na : 18-13-Velika planina_l , počakajte, da se vam naloži in odprite naloženo datoteko.
Veliko Planino smo občudovali že iz avtobusa, ko se je bahavo nastavljala jutranjim sončnim žarkom. Še lepša je bila, ko smo se sprehajali po njenih zelenih tratah, polnih raznobarvnih rož. Lesene koče so njeni okrasni biseri. Očarani smo hodili po planini, da nismo čutili ne utrujenosti, ne časa, ne lakote, ne žeje. Pot se nam je zdela kratka kot dopoldanski sprehod.
Ni besed, ki bi lahko opisali njeno lepoto. Zato bom utihnil. Naj spregovorijo slike, ki so samo odsev realnosti. Veliko Planino morate doživeti. Osebno sem veliko smučal na njej, a vsi njeni čari so skriti pod snegom. Videti jo morate brez snežne odeje.
Morda je prav njena lepota zapeljala skupinico naših pohodnikov, da so se spustili po grebenu do planine Kisovec, ki je bila kar pol ure oddaljena od avtobusa. Potem jim je moral Janez dajati navodila po telefonu, da so znali priti do avtobusa. Neučakani čakajoči pohodniki so se, zaradi hude žeje, odločili, da bodo kar pešačili do gostilne na prelazu Volovljek in tam počakali na avtobus. Do prihoda avtobusa so res uspeli popiti že steklenico piva.
Napisal in slikal: Stane Arh