• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    • 7. junija 2018Letno srečanje upokojencev Gorenjske 2018
    AEC v1.0.4

184. pohod: Ribno (421) – Talež (883), 20.12. 2012

“Gremo v to smer!” reče Janez  pred hotelom Ribno in pokaže z roko. Četica Vandrovcev se premakne po hribu navzdol proti Savi. Na čelo kolone sta bila postavljena Lučka in Miro, ki pot obvladata do posameznega kamnička in to v vseh variantah. Zimski pohod zahteva zimske razmere, zato je narava zadnje dni pot okovala z ledom. Z veliko previdnostjo pohodnikov smo pohod končali brez hujših padcev, ki bi lahko povzročili poškodbe. Nasvet pohodnikom:, drugič denite v nahrbtnike tudi priročne dereze. Ne bo vam žal.

Pohod je bil zadnji v tem letu, zato je bil načrtovan kot novoletno darilo: kratek, lahek in prijeten. Vse se je poklopilo, celo sonce je prispevalo svoj delež k dobremu počutju. Pri lovski koči se nam je odprl čudovit pogled po Karavankah in krajih pod njimi. Vzhodne Julijske Alpe so se svetile v belini snega, pod njimi pa je kot modro oko zrlo v nebo Blejsko jezero. Če še niste bili na Taležu, ga morate obiskati. Krivično bi bilo do vas, da ne bi občudovali enega najlepših razgledov v Sloveniji.

Široka vozna pot navzdol je omogočala druženje in klepet v skupinah. V trenutku smo prispeli do Zgornje Lipnice, kjer nas je pobral avtobus in nas odpeljal k Osvaldu v Žirovnico.

Po planinski himni in uvodnem kulturnem programu je Janez na kratko podal pregled čez letošnje uspešno delo: število pohodnikov se je skoraj podvojilo, sprejeta pravila obnašanja na pohodih so se upoštevala, na pohodih ni bilo resnih poškodb, nadeli smo si ime Vandrovci in imamo svoje zaščitne majice. Finančno poročilo ne izkazuje izgube, za razliko od poročil raznih institucij in podjetij. To je zasluga predvsem čarovniške dejavnosti naše Marine. Upamo, da nam je gospodarstvo ne bo prevzelo. Zahvalil se je vsem, ki so z dobro voljo, toleranco, pomočjo in solidarnostjo pripomogli k dobremu počutju nas vseh na pohodih. Z našo aktivnostjo smo zelo razbremenili zdravstveni sklad, s trošenjem (prevoz, kavice, hrana, …) pripomogli k okrevanju našega gospodarstva, poskrbeli za večjo zaposlenost v Sloveniji in zmanjšali porabo energije (TV, ogrevanje, … ), prispevali k razvoju turizma in promociji naših lepih krajev. Žal, smo tudi dolgoročno bolj obremenili pokojninski sklad. Ob toliko dobrih dejanjih se nam lahko opraviči naša želja po aktivnem dolgem življenju.

Sledil je prikaz slik iz letošnjih potovanj. Lahko si jih nekaj ogledate, če kliknete na: Veseli Vandrovci 2012 prvi del in Veseli Vandrovci 2012 drugi del. (Navodilo: s klikom na obarvano besedilo se vam naredi kopija na spodnjem levem kotu. Ko kliknete na kopijo, se vam odpre in si datoteko lahko ogledate.)

Kristina je s svojimi besedami povedala vse tisto, kar nas večina ne zna izraziti, a čutimo v srcih na naših pohodih. Njene misli lahko preberete v posebnem prispevku.

Sonja je  napisala duhovito opravičilo obiskovalcem, zakaj doma ni vse kot v škatlici. Preberite ga v posebnem prispevku (Sonja Ravnik paint). Da ga pohodnice ne bi pozabile, ga je vsaka dobila za spomin.

Za prijetno počutje med Vandrovci je najbolj zaslužen vodja Janez. To vsi vemo. Zelo smo mu hvaležni, zato si želimo, da bi nas še dolgo vodil skozi čudovito naravo okoli nas. Njegovo ženo smo prosili, da naj ima še naprej razumevanje za njegovo pomanjkanje časa in neprestano hitenje doma. Podarjeni šopek naj bi bil njej izkaz naše resnične iskrenosti. Ker je doslej Janez  na koncu kolone na pohodih vseskozi pometal brez metle, smo Vandrovci zbrali denar in mu kupili pravo sirkovo metlo za pometanje. Sedaj jo bo lahko nosil namesto pohodnih palic. Izročila mu jo je Olga, ki je bila idejni vodja, duša  in tudi povezovalka celotnega programa. Brez njenega truda in njej značilne pedantnosti  bi vse dogajanje bila samo improvizacija. Tako pa je dogodek dobil navdih slovesnosti in odkrite pohvale za dobra dejanja.

Super se imamo pri Vandrovcih. Dobra volja in lepo vreme nas ne zapustita. Pridružite se nam.

Napisal: Stane Arh                Slikal: Roman Pogačnik, Luka Vujičič, Stane Arh