Vandrovci: Pristovski Storžič (1759 m), 13. 8. 2026

Celotna pot je prikazana TUKAJ.

Končno se nas je zbralo dovolj pohodnikov, da smo lahko najeli avtobus, ki nas je odpeljal na Jezersko, vse do mejnega prehoda med Slovenijo in Avstrijo. Nad nami se je dvigoval Pristovski Storžič, visok 1.759 metrov, ki je bil tokrat naš cilj.

Od izhodišča smo se vsi skupaj odpravili po gozdni poti do lovske koče, kjer se je pot razcepila. Tudi naša skupina se je razdelila skoraj na polovico. Ena skupina je nadaljevala po strmi poti skozi gozd navzgor proti skalam. Pri vzponu so nam pomagale jeklenice, ki so olajšale prehod čez skalnat teren. Pot nas je nato pripeljala na greben, po katerem smo nadaljevali vse do križa na vrhu. Na vrhu se nam je odprl čudovit 360-stopinjski panoramski razgled. Pred nami so se razprostirala severna ostenja Grintovcev – Grintovec, Kočna, Skuta in Baba. Pogled je segal tudi proti grebenu Košute, Obirju in Olševi, v daljavi pa vse do Julijskih Alp s Triglavom. Na vrhu smo si vzeli čas za počitek, uživali v razgledu in počakali drugo skupino, ki je do vrha nadaljevala po cesti. Za povratek smo se vsi skupaj odpravili po drugi, nekoliko lažji poti. Tudi ta je bila precej strma. Spuščali smo se po poti med kamni in koreninami, zato je bilo treba biti pri vsakem koraku previden. Ko smo prišli do ceste, je bila pot do izhodišča precej lažja in bolj sproščena. Preden smo se vkrcali na avtobus, smo se še posladkali s pecivom, ki sta ga ponudila rojstno dnevna slavljenca, nato pa se ustavili še v bližnjem gostinskem lokalu. Po vročem in razgibanem pohodu smo bili že precej žejni, zato sta osvežitev in počitek še kako prijala.

Za nami je bil lep in razgiban pohod, ki nam je poleg nekaj napornejših odsekov ponudil čudovit vrh in enega najlepših panoramskih razgledov. Ves trud in napor sta bila na vrhu bogato poplačana.