Vandrovci: Kobilja glava, 12. 6. 2026

Zjutraj se nas je zbralo deset Vandrovcev in se z vlakom odpeljalo do Podmelca. Od tam smo pot nadaljevali proti vasi Selo nad Podmelcem, nato pa čez Jalovnik do Kobilje glave. Pot je bila precej strma in je večinoma potekala skozi gozd. Na vrh Kobilje glave smo prispeli po treh urah hoje, kar ustreza predvidenemu času vzpona. Z Na vrha smo uživali v čudovitih razgledih. Pogled nam je segal od Spodnjih Bohinjskih gora do Krnskega pogorja, Karnijskih Alp, Matajurja, Svete gore, Jelenka, Kojce, Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja, doline reke Soče ter vse do morja. Nad nami so krožili zmajarji, ki so izkoriščali ugodne vremenske razmere. Sicer pa smo na celotni poti srečali le enega pohodnika, ki je s Kobilje glave tekel v dolino.

Po počitku smo prečili vrh in se po strmem pobočju spustili do Loma. Od tam smo nadaljevali proti Tolminu po prijetni gozdni poti do Žabč, nato skozi naselje do avtobusne postaje v Tolminu. Tja smo prispeli po sedmih urah hoje, v kar je bil vključen tudi polurni počitek. Ker smo imeli do odhoda avtobusa proti železniški postaji Most na Soči še nekaj časa, smo ga izkoristili za osvežilno pijačo. Na železniško postajo smo prispeli le nekaj minut pred prihodom vlaka, ki nas je odpeljal proti domu, bogatejše za še en lep planinski dan in prijetno druženje. Prehodili smo približno 22 kilometrov in premagali okoli 1.200 m višinske razlike.