Proslava kulturnega praznika, 9. 2. 2026
Proslava kulturnega praznika je bila letos polna energije, prisrčnosti in domačnosti. Prepletena je bila z nekim posebnim čutenjem, ki te zapelje v pravljično deželo. Verjetno je prav to čutenje bilo vzrok, da smo po proslavi še obsedeli, se dolgo družili in pogovarjali. Vsak je del dogodka odnesel s seboj domov, ga delil v družini in ga del shranil za spomin na prijeten dogodek. Sam sem šel zelo srečen domov, poln ljubezni in z vero v našo lepo prihodnost.
Odlično je proslavo pripravila in vodila Jelka Kusterle, profesorica slovenščine in naša nova članica društva. Želim si, da bi še večkrat sodelovala z nami na področju kulture, pa tudi pri drugih aktivnostih.
Na proslavi so v kulturnem programu nastopili:
Moški pevski zbor DU Jesenice
Magdalena Cundrič, pisateljica in profesorica angleščine
Franjo Potočnik, pesnik in športnik (1063 krat na vrhu Triglava)
V uvodnem govoru je Jelka Kusterle predstavila na kratko zgodovino kulturnega praznika in poudarila, da je kultura naša identiteta, ki oblikuje zavest o pripadnosti narodu in se prenaša iz generacije v generacijo. Kultura je celostni način življenja, ki vključuje naš jezik, zgodovino, vrednote, navade, tradicijo, umetniško in znanstveno ustvarjalnost, naše vedenje in znanje.
Magdalena Cundrič je prvo predstavila svojega moža Valentina Cundriča, ki ga literarna zgodovina še ni postavila na pravo mesto. Čaka se na poznavalca, ki bi bil sposoben in bi znal oceniti njegovo delo. V sonetih in ustvarjanju prekaša sodobnike in bi ga lahko postavili ob bok Franceta Prešerna. Napisal je kar osem sonetov sonetov in je verjetno svetovni rekorder. Življenje ga je teplo, a usodo (slepoto) prenaša pokorno in pokončno ter v intenzivnem ustvarjanju. Prebrala nam je nekaj aforizmov, ki jih je ustvaril zadnji teden.
Tudi Magdalena Cundrič je zelo ustvarjalna. Prvi roman Ambis je izdala leta 1986. V svojih romanih piše predvsem o življenju okoli nje in njenih sorodnikov. Lani je prejela v Gradcu prestižno filmsko nagrado Ardelion za najboljši scenarij za celovečerni film Otrok št. 32-G. Ni je pričakovala, zato je ob razglasitvi bila tako presenečena, da po povabilu na oder ni uspela nič povedati, še posebno ne v angleščini, ki jo je tisti trenutek popolnoma pozabila. Sedaj čaka, da se bo našel kdo, ki bo po scenariju posnel film.
Franjo Potočnik nas je presenetil z zelo dolgo, a humorno igrivo pesnitvijo, ki jo je odigral, ne deklamiral. Požel je glasen spontan aplavz. Ima veliko talentov: slika, je pesnik, fotograf, ustvarja izdelke umetnega kovaštva, predvsem pa ima rad gore. Piše pesmi za narodno zabavne ansamble, aforizme, sedaj se pripravlja napisati še knjigo.
Vse goste je med seboj povezoval naš Moški pevski zbor DU Jesenice pod zborovodjem Petrom Novakom. Prijetno ga je poslušati. Zapel je pet pesmi: Himno, Pod oknom Prešeren), Kam? (Prešeren), Triglav – v Gorenjsko oziram se stran. Zbor je z vsakim nastopom kvalitetnejši in številčno močnejši. Pridružujejo se mu mlajši upokojenci, kar je zelo vzpodbudno. Z veseljem sprejemajo v svoje vrste nove pevce.
Proslava nas je vse povezala v enotno skupino in ta skupinski utrip smo hoteli zadržati. Ni se nam mudilo domov, pozabili smo na dolžnosti.
Napisal in slikal: Stane Arh
________
Zahvala gostje Magdalene Cundrič:
From: magdalena cundrič <magdalena.cundric@gmail.com>
Subject: zahvala
Dragi jeseniški upokojenci in drugi (še ne upokojenci, a člani)
Pošiljam zahvalo, ki sem jo dala tudi na FB: Rada bi se zahvalila Knjižnici Lenart za čestitke. Zelo pozorno in ganljivo od vas.
(https://knjiznica-lenart.si/.
In rada bi se zahvalila Društvu upokojencev Jesenice, za lep sprejem, čestitke in rožico. Posebna zahvala Stanetu Arhu, predsedniku Stevu Ščavničarju in vsem podpredsednikom ter zaposlenim, ki so nas postregli s prigrizkom ter seveda voditeljici večera Jelki Kusterle, ki nas je vse lepo predstavila. Čestitam tudi gospodu Franju Potočniku za izjemno ustvarjalnost na mnogih področjih. Premalo se ga omenja in izpostavlja. In nenazadnje moškemu pevskemu zboru pod vodstvom dirigenta Petra Novaka, ki je večer še dodatno požlahtnil.
Toliko lepega se mi dogaja zadnje čase, da kar strmim in se sprašujem, če sem to res jaz.
Hvala tudi vsem navzočim, ki ste nas prišli poslušat