Predavanje o naglušnosti in slušnih aparatih sta odlično pripravili Katarina Sučič in Barbara Karu Rajsar iz Ljudske univerze Jesenice. Odprli sta temo, ki je po krivici spregledana, in je ne obravnavamo kot bolezen in ovira starejših pri kakovostnem preživljanju svojega življenja. Naglušnost je težava mnogih starejših ljudi (polovica upokojencev starejših od 75 let slabo sliši), a ji ne posvečamo pozornosti. Tudi pogovarjamo se ne o njej, kot da je naglušnost sramota. Ni medsebojnega svetovanja, zato vsak rešuje težave po svoje, kot ve in zna. Običajno smo prepuščeni nasvetom trgovcev, ki si prizadevajo iz nas izvleči čim več denarja za drage slušne aparate.
Okvara sluha vpliva na sposobnost posameznika, da se učinkovito sporazumeva z okolico. Nezmožnost pogovora s prijatelji lahko vodi do samoizolacije, depresije in zmanjšane samozavesti. Poleg tega lahko naglušnost ovira učenje, delovno uspešnost in vsakodnevne interakcije. Mnogi ljudje se zavedo svoje naglušnosti šele, ko postanejo težave izrazite in jih zaznava že okolica, to je najmanj 7 let prepozno.
Nekateri ključni simptomi za prepoznavanje naglušnosti so:
- Težave pri razumevanju govora, zlasti v hrupnem okolju: posamezniki lahko opazijo, da imajo težave s sluhom pri razlikovanju govora od hrupa v restavracijah, na zabavah ali v drugih hrupnih okoljih.
- Prošnje za ponavljanje: pogosto spraševanje sogovornikov, naj ponovijo, kar so rekli, je eden od simptomov naglušnosti, še posebej, če to postane redna potreba.
- Povišanje glasnosti televizorja ali radia: potreba po višji glasnosti naprav kot je običajno ali kot je udobno za druge, je lahko znak slabšega sluha.
- Težave s slišanjem visokih tonov: izguba sposobnosti slišati visoke tone, kot so piskanje, otroški glasovi ali visoki zvoki v glasbi, je pogost simptom.
- Zvonjenje ali šumenje v ušesih: stanje, znano kot tinitus, je pogosto povezano z naglušnostjo in se lahko manifestira kot zvonjenje, brenčanje ali šumenje v ušesih.
- Izogibanje socialnim situacijam: posamezniki z naglušnostjo se lahko začnejo izogibati družabnim srečanjem ali situacijam, kjer je potrebna komunikacija, zaradi frustracij ali težav pri razumevanju govora.
- Branje z ustnic in večje zanašanje na vizualne namige: nekateri razvijejo spretnost branja z ustnic ali postanejo bolj odvisni od vizualnih namigov v komunikaciji, da bi nadomestili izgubo sluha.
Stopnjo naglušnosti prepozna zdravnik specialist – otolaringolog (kratica ORL). Če ugotovi naglušnost nad 80 %, je pacient upravičen do slušnega aparata na zdravstvene stroške oziroma delnega kritja dražjih aparatov (do 600 EUR). Testni aparat ima pacient lahko na preizkusu tri mesece, potem šele dobi slušni aparat v trajno uporabo (to v večini prodajalnah ne prakticirajo). Slušni aparat mora biti ustrezen za pacienta in prilagojen stopnji in vrsti okvare sluha (se ne prakticira v vseh prodajalnah, še posebno ne v prodajalnah, ki prodajajo le eno znamko slušnih aparatov). Prilagajanje na slušni aparat lahko traja več mesecev. Navaditi se je potrebno na drugačne zvoke, moti mikrovalovka, glasno bitje ure, hrup okolice, … Aparat naj bi se uporabljal vsak dan, da se ga privadimo.
Dragocene so bile izkušnje prisotnih poslušalcev, ki slušni aparat že uporabljajo. Vsi so imeli težave na začetku, nekateri jih imajo še danes, kljub večletni uporabi. Mnoge moti spremljajoči šum in govorjenje v okolici. Zaradi visoke cene si nekateri ne morejo kupiti primerni slušni aparat – socialna premalo prispeva za nakup aparatov in tudi čas do ponovne pravice za nov aparat je predolg ( vsaj 6 let). Nujno je potrebno slušni aparat nastavljati, vzdrževati, popravljati, kupovati baterije, zato naj bo izbrani slušni center blizu doma.
Prosti pogovor v živahni debati na koncu predavanja je potrdil, da zelo malo vemo o starostni naglušnosti in o slušnih aparatih, tudi tisti, ki slušni aparat že uporabljajo. Zato smo sklenili, da bomo v letu 2025 organizirali še eno predavanje o naglušnosti, na katerega bomo povabili otolaringologa in strokovnjaka za slušne aparate. Če morda poznate strokovnjake, bomo veseli vašega priporočila.
Prepričani smo, da bo drugo predavanje bolje obiskano, kot je bilo to zadnje.
Napisal in slikal: Stane Arh