Letos smo martinovali s tedensko zamudo, ker so morali okulisti pred martinovanjem izboljšati vid naši Majdi. Brez dobrega vida bi se kaj lahko zgodilo, da bi koga spregledala in odpeljali bi se naprej brez njega.
Kot je že običaj, se je dobro razpoloženje v avtobusu razvilo takoj, ko smo odpeljali z Jesenic. Pusto vreme nas ni motilo, še manj vremenska napoved, da bo zvečer in ponoči snežilo po vsej Sloveniji. Na vmesnem postanku avtobusa smo si postregli z okusnimi sendviči. Na cilju, Turistični kmetiji pri Martinovih, v vasi Globočice pri Krški vasi, smo ugotavljali, kaj vse so dogradili od našega zadnjega obiska izpred šestih let.
Majda nas je takoj usmerila k sosedu, čebelarju Tomšetu, ki skrbi za veliko čebeljih panjev. Razkazal nam je čebelnjak in priročno medeno delavnico ter opisal svojo dejavnost in delo cele družine. Občudovali smo njegovo dobro poznavanje čebel in znanje o pridelavi medu in ostalih čebeljih izdelkov. S pripovedovanjem nas je prepričal o kvaliteti izdelkov, zato smo krepko načeli njegovo zalogo medenih pridelkov.
Hladno vreme nas je premrazilo, zato smo bili veseli tople gostilniške sobe. Pijača in pozno popoldansko kosilo, ki sta ga pripravila žena Milena in hči Alenka, sta nas ogrela, še bolj pa muzika iz diatonične harmonike, ki jo je raztegnil sin Martin. Že pri drugi melodiji smo plesali in se do odhoda domov nismo umirili, razen, ko je harmonika počivala. Tudi peli smo. Bilo je veselo vzdušje in veliko zabave, kot se to spodobi za martinovanje. Niti za fotografiranje nismo imeli časa. Zelo smo bili navdušeni nad odločitvijo našega predsednika Steva Ščavničarja, da se nam je pridružil pri martinovanju in se skupaj z nami zabaval.
Krsta vina letos nismo imeli, ker smo ga zamudili za teden dni. Nas pa je peljal gospodar Franc v vinsko klet in nam postregel z nekaj izbranimi vini. Posebej ponosen je na svojo blagovno znamko cvička, ki je resnično okusna. Celo na Triglav je ponesel steklenico svojega cvička. Leta 2012 je bil tudi proglašen za kralja cvička.
Prehitro je prišel čas odhoda nazaj domov. Kar veliko nas je bilo za to, da podaljšamo martinovanje do jutra. A previdnost šoferja je bila na mestu. Zunaj je že snežilo in sneg se je začel prijemati cestišča. Zjutraj ne bi prišli v dolino po ozki vaški poti, saj je čez noč zapadlo skoraj 30 cm snega. Tako smo uspeli varno prispeti domov še po kopni avtocesti.
Napisal in slikal: Stane Arh