Ko pripoveduje Miro Koder, je Dom DUJ natrpano poln, da le težko dobiš prosti sedež. Tudi danes je bilo tako. Med sivimi glavami je bilo kar nekaj mladcev, ki so premagali strah pred upokojenci in pozorno spremljali pripoved o Mirovih preteklih podvigih.
V Vzhodni Turčiji je bil leta 2008, ko je bila Turčija še bolj miroljubna. A že takrat je vlada v Ankari oporekala Kurdom narodnostne in etnične pravice. Čeprav strjeno naseljujejo Vzhodni del Turčije, predvsem ob meji z Irakom in Iranom in jih je nekaj milijonov, jim ne priznajo avtonomije niti pravice do lastnega jezika in šol.
Svojo pot je Miro začel v Carigradu, ki se mu zdi najlepše mesto od vseh, katere je obiskal. Močan vtis je nanj naredila Modra mošeja. Iz Carigrada je potoval preko Anatolske planote do Vzhodne Turčije. Veliko se je družil z domačini. Naredil je več kot 4000 km dolgo pot.
Na goro Ararat (5165 m) se je povzpel leta 2006 s Slovensko potovalno agencijo Oskar. Pot se mu ni zdela zahtevna. Vreme je bilo prekrasno, glede na to, da je Ararat pogosto v megli. S fotoaparatom je ujel celo trenutek, ko je senca Ararata padala na meglo, ki se je vlekla po dolini (zadnji posnetek).
Napisal: Stane Arh Slikal: Miro Koder