Zjutraj smo štartali na Lipcah in ob osmih smo se pri zgornjem Belopeškem jezeru že pripravili za pot do koče pod ostenjem štirih Ponc. Pozdravljali so nas osončeni vrhovo Vevnice, Mangrta, Poldnika in ostalih vrhov proti zahodu.
Začeli smo v strnjeni skupini po gozdni cesti, kmalu smo s ceste stopili na pešpot, katero so nekoč vojaki gradili za druge namene. Dobro označena in skrbno vzdrževana pot se vedno bolj vzpenja in skupina se je začela podaljševati ter celo trgati.
Jutranji hlad in odsotnost sonca zaradi zahodnega ostenja Ponc so nas spremljali na poti do koče Zacchi. Po dobri uri so bili najhitrejši že na cilju in uživali v objemu slikovitih sten Ponc, Vevnice in Mangrta. Kratek predah je zadostoval za nadaljevanje vzpona do 20 minut oddaljenega razgledišča. Pogled na zgornje Belopeško jezero in naprej proti Višarjam ter preko Kanalske doline na vrhove v Karnijskih Alpah je bil vreden dodatnega napora.
Res lepo urejena koča in prijazno osebje so bili vzrok, da smo se zadržali več kot smo načrtovali. Za podaljšanje ture je potem poskrbela še Darja, ki nas je popeljala v dolino čez stare planine pod ostenjem Vevnice. Nikomur ni bilo žal za nova odkritja v dolini Belopeških jezer.
Pri jezeru nas je šofer Boris pričakal z dobro prezračenim avtobusom in vožnja do naslednjega postajališča pri Aljažu je bila prijetna kljub zunanji vročini.
Analiza pohoda ob skupni pijači je bila hitro opravljena, prijave za naslednji pohod oddane. Poleg tega smo se dogovorili za obisk pri Stoji v Aljaževem domu v Vratih.
Obeta se nam kar naporen urnik v naslednjih poletnih tednih.
Sestavil: Janez Komel Slikala: Danijela Jensterle