• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

229. pohod: Sopot (600 m) – Vrh Svetih Treh Kraljev (884 m) – Goropeke (683 m), 12. 3. 2015

Avtobus je premajhen za letošnje pohodnike, zato ga mora spremljati kombi. Množimo se. Vse več nas je in lahko da nas bo kmalu preveč tudi za dodaten kombi. Resnično so postali pohodi prijetni in družabni. Pa še odlično zdravilo so proti boleznim.

Zapletlo se je že pri začetku pohoda. V Žireh je kombi zavil v desno eno križišče prezgodaj in pot ga je odpeljala v Smrečje namesto v Sopot. Garmijev satelitski vodič ni nič protestiral na napačno šoferjevo odločitev, potniki pa tako nismo vedeli, kje leži Sopot. Razgled na ljubljansko kotlino je šele opozoril, da smo zašli. Vrniti smo se morali nazaj v Žiri in izbrati pravo pot. V Sopot smo prispeli s polurno zamudo. Pričakala sta nas Janez in Robi, oba nasmejana do ušes. Če bi takrat vedel, kako blizu smo bili Vrhu Svetih Treh Kraljev (le 3 km proč), bi izstopil na Smrečju in pričakal na vrhu celotno skupino in se jim vsem smejal.

Pohiteli smo za skupino in smo jih ujeli šele v koči, kjer so uživali ob pivu, kavi in čaju. Naša zamuda je kriva, da nismo mogli uživati v prelepem razgledu na samem vrhu. Vidi se kar pol Slovenije. Julijske Alpe se razkošno dvigujejo nad nižjimi vrhovi. Še se bomo vrnili, predvsem zaradi razgleda.

Po grebenu nad dolino smo nadaljevali pot do Goropeke, kjer sta nas čakala avtobus in kombi. Obvezna analiza pohoda je bila v Trebiji, v gostilni Marko Polo. Sedaj, ko nas je toliko, je že težko dobiti gostilno, ki bi nas lahko sprejela in dovolj hitro postregla.

Prekrasen pohod. Po dolgem času nas je vseskozi grelo sonce.

Napisal in slikal: Stane Arh