Na posebno željo številnih pohodnikov smo po nekaj letih ponovili pohod na Dobrač, 2166 m visoki vrh nad Beljakom, med Ziljsko in Dravsko dolino. Dobrač je narodni park in s 16,5 km dolgo gorsko cesto odlično urejen za predstavitev visokogorskega sveta obiskovalcem: številna parkirišča ob poti z urejenimi in zavarovanimi razglednimi točkami, obsežen alpski vrt z okoli 800 različnimi rastlinami, informacijski panoji in razstavni eksponati omogočajo spoznavanje znamenitosti Dobrača in njegove okolice, otroška igrala, pregledne markacije in s številkami označene poti. V kočah je poskrbljeno za lakoto in žejo pohodnikov.
In kako smo se VANDROVCI lotili Dobrača. Avtobus je že postal premajhen, zato smo najeli še kombi, da je lahko vseh 53 pohodnikov osvojilo Dobrač. Trasa pohoda je bila vnaprej določena in sicer s parkirišča Rožtrate po lovski poti navzgor ter po cesti navzdol. Pri novozgrajeni moderni koči Ludwig Walter Haus smo ob počitku ugotovili, da je možen pristop kar po treh variantah. Vse pa so nam omogočile ogled vseh znamenitosti na vrhu , to je slovenske in nemške cerkvice, ki sta mimogrede tudi najvišje ležeči cerkvici v vzhodnem delu Alp, ter rudarskega križa prav na vrhu Dobrača.
Poglede na Ziljsko dolino, Karavanke, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Visoke Ture in Nockberge so zakrivali oblaki in je bila zato lična panoramska tabla pri zavetišču na Zehnernocku bolj malo v pomoč.
Zaključna analiza pohoda pri Aljažu na Dovjem je potrdila, da so tudi ponovitve pohodov lahko zanimive. Strinjali smo se, da je Dobrač primeren za prijeten družinski izlet. Tudi kolesarji imajo možnost, da se dokažejo z vzponom prav do vrha Dobrača.
Napisal: Janez Komel Slikal: Stane Arh
