Že od začetka maja sem se pripravljal na kolesarski izlet s kolesarji DU Jesenice. Vedno mi je udeležbo preprečila bolj nujna aktivnost. V ponedeljek, že prvi dan po prihodu iz “dopusta”, sem se trdno odločil, da se pridružim našim kolesarjem. Napoved vremena je bila ugodna. Kolo je bilo pripravljeno že vsaj dva meseca, le premalo zraka je bilo v zračnicah. Vstal sem uro pred odhodom in hitel z iskanjem potrebnih reči za izlet. Napaka: pripraviti bi se moral zvečer. Odhitel sem na zbirališče, na parkirišče pred Športnim parkom Podmežakla. Bilo je prazno. Pogledam na uro mobilnega telefona. Dve minuti čez osem. Zamudil sem. So že odpeljali. Jih bom že ujel.
Z vso močjo sem poganjal pedala, da sem na Lipcah sopihal kot parna lokomotiva in imel jezik že do kolen. Morda so peljali drugam. Pokličem Janeza. Sem na pravi poti, a še kak kilometer za njimi. Vsi me počakajo na križišču polja na Blejski Dobravi. Hvaležno sem se jim zahvalil za čakanje in že smo odpeljali proti Lešam.
Sončno jutro je bilo čudovito lepo. Narava je počivala v svoji tišini. Vsak na svojem kolesu smo lagodno vozili po neprometnih poteh mimo polj, travnikov in skozi gozd. Mir narave se je vselil v nas in nas odpeljal daleč proč od vsakdana. Predajali smo se nasladi, s katero nas je stregla naša ljuba Zemljica. Kraji so se kar vrstili mimo nas: Moste, Žirovnica, Smokuč, Rodine, Poljče, Begunje, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas.
Na križišču pred Lešami je bil obvezen posvet in opozorilo, da ja ne bo kdo prehitro vozil po klancu navzdol skozi vas. Klanec je nevaren, ker je pogosto na asfaltu pesek. Na koncu vasi zapeljemo na makadamsko cesto, ki nas popelje do potoka Peračice. Vsak klanec navzdol se enkrat konča, potem mu sledi klanec navzgor. In klanec od Peračice do Brezij je zelo strm in dolg. Vsakdo, ki ga prevozi, si lahko čestita. Jaz ga doslej še nisem uspel prevoziti v celoti. Ni me sram priznati, da ga del prehodim. Pri hoji se celo spočijem in je zato vožnja s kolesom naprej lažja. Kje pa piše, da je potrebno celotno pot prevoziti.
Na Brezjah smo si vzeli počitek ob kavici. Prijetno je bilo poklepetati s prijatelji in si izmenjati najnovejše novice. Pridna Marina na daljših počitkih vedno pobere svoj delež v obliki enega evra, a nas zato časti z eno pijačo.
Pot nazaj je vodila mimo Črnivca, Podvina, Zgoše, Poljč, Žirovnice. V Žirovnici smo se poslovili od našega mladega Juša, ki je odlično kolesaril z nami v ekipi, in njegovega dedija. V Rodinah sta nas zapustili edini ženski v ekipi, ki sta se odpeljali h kolegici po solato in na klepet. Jože nas je na Blejski Dobravi povabil k sebi domov na pijačo, kar nismo odklonili. Imeli smo priliko občudovati množico pokalov, ki jih je osvojil na smučarskih tekmovanjih v svojih mladih letih.
Zelo prijeten izlet mi je dal nove vzpodbude in novih moči za nekaj dni naprej .Naslednjega ne smem zamuditi. Hitrost kolesarjenja je bila primerna. Veliko postankov je pot naredilo privlačno in manj naporno. Popoldan in naslednji dan nisem čutil nikakršnih posledic, čeprav je bil to moj prvi letošnji kolesarski izlet. Prav smo se odločili, ko smo naredili dve skupini kolesarjev. V lažji skupini lahko vozi vsak začetnik. Pridružite se nam.
Napisal: Stane Arh Foto: Stane Arh