Vodnikov razglednik, Galetovec, 1.12. 2011

Foto: Stane Arh, Marina Čemažar

Dobre volje smo krenili po gozdni poti iz Jereke v Bohinju proti Vodnikovemu razgledniku. Nebo je bilo brez oblačka in doline brez meglic. Našo željo po lepem vremenu so na “nebu” uslišali. Seveda, ni šlo brez VIP. Brez Marjanine zveze ne bi bili uslišani.

Na samem vrhu Vodnikovega razglednika je prostora za 45 ljudi, kar smo praktično preizkusili. Več jih ne bi šlo. Če ne bi bili vsi suhi, 45-ti pohodnik ne bi mogel stati na vrhu. Zaradi pomanjkanja prostora se nihče ni mogel  usesti in malicati. Lačni smo morali pešačili do Koprivnika, kjer nas je čakal avtobus. Štirje pohodniki z dobrim vonjem so izvohali koprivniški bife in so naskrivaj malico začinili z bifejskimi dobrotami.

Avtobus nam je prihranil pešačenje po ravninski poti. V Kranjski dolini smo se napotili proti Galetovcu. Pot je slabo označena, zato ni čudno, če smo na križišču izbrali napačno pot. Še dobro, da je Janez pravočasno opazil napako in napotil vodiče na pravo pot.

Jooooooj, kako lep razgled je z Galetovca. Vidijo se vse Karavanke in vsi zaselki pod njimi. Bled z okolico se vidi, kot da bi letel v letalu. Neverjetno, da je tako lep razgled ljudem nepoznan.

Pot do Mrzlega Studenca je hitro minila ob živahnem klepetu. Med potjo smo na Grajski planini  občudovali lepo urejene vikende, nekdanje pastirske koče. Žalosten je bil pogled na smrekov gozd s polomljenimi vrhovi  in izruvanimi drevesi, ki je obdajal planino. Škodo sta naredila sneg in žled pred mesecem dni.

Na Zatrniku smo dokončali analizo pohoda in se odpeljali čez Poljane domov.

Napisal: Stane Arh