• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 9. novembra 2020 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. novembra 2020 17:00Klemen Klemenc: Dobra in slaba zemlja – posledice rudarjenja v rudniku Bor
    • 14. decembra 2020 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 21. decembra 2020 17:00Miro Koder: – potopisno predavanje.
    • 31. decembra 2020 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Predavanje: Tista lepa leta, 8. junij 2020

Rado Kočevar živi na Jesenicah od leta 1964. Mnogi ga poznajo kot učitelja geografije in zgodovine. Poučeval je v Kranjski gori, na Jesenicah in v Kranju. Bil je odličen predavatelj in dober geograf.

Ob službi je bila njegova strast alpinizem: “Rado je eden najuspešnejših slovenskih alpinistov. Pripadal je prvi povojni generaciji, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost.” “Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca te generacije”, zato so ga prijatelji klicali Mišica.

Svojo plezalno pot je začel leta 1946. Do leta 1972 je zabeležil 242 vzponov. Bil je tudi aktivni član GRS, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in uspešen alpinistični predavatelj. 

“Tista lepa leta” je tudi naslov njegove avtobiografske knjige, ki je lani (2019) izšla pri Planinski zvezi Slovenije. Pisal in urejal jo je 10 let in s pomočjo svojih beležk ujel v njo svoj čas, svoja pričakovanja, svoja doživetja, svoje prijatelje. Njegova zgodba “je polna malih korakov, velikih odločitev, trdega dela, tovarištva, pristne ljubezni do gora in sočloveka ter neomajne vztrajnosti, ki so iz Rada ustvarili vrhunskega plezalca in vrhunskega človeka,” je zapisala urednica in soavtorica knjige Mojca Volkar Trobevšek.

Svoje predavanje je Rado razdelil na tri dele:

  1. Tista lepa leta
  2. Smučanje v Mokrinah (Nassfeld)
  3. Zugspitze (2962 m)

V prvem delu nam je predstavil svoje alpinistične vzpone in dosežke svojih mladih let ter spomine na soplezalce in tovariše.  V drugem delu je pripovedoval o svojem smučanju v Mokrinah pred nekaj leti. V tretjem delu pa nam je opisal svoj samostojni turistični obisk v lastni režiji na Zugspitze kot darilo za svoj devetdeseti rojstni dan.

Rado je korenina, ki naj bi bil vzor mnogim, predvsem starejšim. Že več kot 10 let skrbi sam za sebe, tudi kuha in pospravlja. Pri svojih 92 letih je še vedno zelo aktiven in s svojim življenjskim slogom skrije vsaj 30 let:  vsako jutro telovadi, ob vsakem vremenu opravi vsaj enourni sprehod, kolesari eno uro na sobnem kolesu (preje je vozil v naravi, kot upokojenec osemdesetletnik je prekolesaril skoraj vso Evropo), še pred dvema letoma je smučal, še vedno predava, uporablja računalnik…  Prav njegova aktivnost ga ohranja mladostnega, živahnega, veselega, polno humorja in z njo prežene vse starostne bolezni in tegobe. Ničesar ne obsoja in na vse gleda pozitivno. V okolico izseva toliko optimizma, da se ga nalezeš in ga odneseš tudi s seboj domov. Vredno se je že samo srečati z njim, če pa ga še slišiš, ko razlaga življenjske modrosti in svoje izkušnje, ti postane vzornik in vodnik. Red in disciplina, odlično načrtovanje, odličen spomin in veliko dobre volje, predvsem pa nič jamranja, so njegova vodila za lepo življenje.

Če boste imeli priliko, se le udeležite njegovega predavanja. Vsekakor pa preberite njegovo knjigo Tista lepa leta.

Napisal: Stane Arh                        Slike: Rado Kočevar