V ponedeljek, 9. 12. 2024 smo v prostorih društva gostili dr. Boruta Stražišarja, Jeseničana. Kot doktor prava je specialist že od 1989 za področje javnih služb: zdravstvo, šolstvo, znanost, socialno in s tem povezano sedaj aktualno dolgotrajno oskrbo za starejše. Imel je odličnega mentorja v Francetu Bučarju, ki je bil izjemen strokovnjak na tem področju. Pogovor je vodil Jože Osterman. Osrednja tema je bila: Kriza javnih služb in kako jo premagati.
Kriza javnih služb je značilna za večji del Evrope, tudi za Slovenijo. Kako bomo reševali krizo, je odvisno od nas samih. Evropa nam nič ne predpisuje. Sami si moramo začrtati pot, zapisati in utemeljiti, Evropa le sledi našim načrtom in nas opozarja, če skrenemo z načrtovane poti. Sami si krojimo bodočnost, tega bi se morali zavedati vsi državljani, še posebno pa politiki. Tudi standarde kakovosti si sami določamo.
Javna služba je ustavna pravica vseh volivcev, je javna dobrina za vse prebivalce enako. Mora biti vseskozi zagotovljena, nima posamične cene in ne more biti predmet tržnih medijev. Država jo mora zagotavljati vsem, brez izključitev. Javno zdravstvo mora sprejeti bolnika ne glede na plačilo.
V zdravstvu smo mi zavozili, ker smo podelili privatnikom koncesije, dopustili privatno zdravstvo, določili cene za preglede in zdravstvene usluge. Privatno in javno zdravstvo ne moreta in ne smeta delovati vzporedno, kar se dogaja v Sloveniji. Javno zdravstvo ni tržno, za izvajanje zagotavlja sredstva država in je zagotovljeno za vse državljane. Privatno zdravstvo dela za dobiček, zato ne zagotavlja vseh uslug, ker niso vse usluge dobičkonosne. Koncesionarji delajo za svojo korist in ne za javno zdravstvo v korist ljudi. Niso zavezani za opravljanje dežurstev, ne nosijo odgovornosti, ker jih v to ne vežejo pogodbe. V primeru večjih katastrof (potres, poplave, epidemije, …) jim ni potrebno opravljati zdravstvenih uslug, razen, če se za to odločijo sami.
V javnem zdravstvu, ki je opredeljeno pri nas v ustavi, mora imeti vsak dostop do svojega zdravnika. Posamezniki so že dobili tožbo na sodišču in jim je država takoj po sodbi ponudila zdravnika.
Odlično predavanje in razgovor. Res škoda, da tega razgovora ni slišalo več Jeseničanov. Ob razgovoru sem se šokiran zavedel, da nam odgovorni lažejo, politiki pa ali v resnici ne vedo (ne berejo potrebnih informacij) ali pa so tiho zaradi kapitala in svojih koristi. Politiki že nekaj časa ne zastopajo več pravic volivcev. Ukradli so nam našo državo in že več kot 20 let teptajo pravice, ki so opredeljene v ustavi.
Teme, o katerih smo govoril:
– Ali potrebujemo javne službe?
– Kateri so razlogi za zasebno in kateri za javno izvajanje javnih služb?
– Kaj lahko posamezniki (uporabniki) naredimo za javne službe?
– Kaj gre narobe pri nas v primeru javnih služb na področju zdravstva in oskrbe starostnikov?
– Ali so dolge čakalne dobe znak neuspešne države?
Vzroke za krizo javnih služb, ki je danes značilna za večji del Evrope, ne zgolj za Slovenijo, je potrebno poznati, da bi lahko krizo premagali oziroma produktivno pomagali pri njenem reševanju.
ZNAČILNOSTI JAVNIH SLUŽB
javna raba in socialna funkcija – namenjene so skupni koristi in ne ustvarjanju dobička. Gre za zadovoljevanje
temeljnih potreb kot so izobraževanje, zdravstvo, javna varnost in so temelj zagotavljanja temeljnih človekovih
pravic
univerzalnost – zagotovljene so vsem ne glede na njihov finančni in družbeni položaj. Pomenijo zagotavljanje
storitev pod enakimi pogoji za vse
niso tržno usmerjene – ne usmerjata jih ponudba in povpraševanje. Zagotavlja jih država in so praviloma
brezplačne ali izdatno subvencionirane
nekonkurenčnost – ker ni cilj dobiček tudi ne deluje konkurenca. Zasebni sektor lahko sodeluje zgolj kot
pogodbenik države
javno financiranje – praviloma so financirane preko davkov in davščin. Država zagotavlja dostopnost in kvaliteto
teh storitev
pravne obveze – gre za storitve, ki so izdatno pravno regulirane in imajo ustavne temelje
urejevane s strani javne uprave – ukrepi javne uprave nadomeščajo trg
Zapisal in slikal: Stane Arh