Predavatelj dr. Marko Mugerli, kustos za zgodovino železarstva v Gornjesavskem muzeju Jesenice, nam je slikovito predstavil razvoj jeklarstva v železarni jesenice. V prispevku bom navedel samo prelomne letnice:
Do leta 1940 so vse jeklo izdelali v martinovih pečeh. Zaradi slabega premoga peči niso omogočale proizvodnje kvalitetnih jekel. Šele elektroobločne peči so lahko zagotovile proizvodnjo res kvalitetnih jekel. 3. julija 1940 je začela obratovati prva elektroobločna peč v železarni, 7,5 tonska BBC. Leta 1949 so postavili 1,5 tonsko elektroobločno peč italijanskega podjetja A. Tagliaferri. 15. maja 1965 je začela obratovati 65 tonska švedska peč Asea, takrat največja elektroobločna peč v Jugoslaviji. Že 20. junija 1968 je začela obratovati 70 tonska peč Lectromelt.
Do leta 1983 so v elektropečeh izvajali taljenje, oksidacijo in rafinacijo jekla. Po tem letu so začeli s ponovčno metalurgijo in so peči uporabljali le za pripravo taline. Naprave v jeklarni 1 so postale zastarele in nekonkurenčne na svetovnem trgu, zato so na Koroški Beli postavili novo jeklarno 2 (1. maj 1987). Izbrana je bila tehnologija podjetja Mannesmann Demag Huttentechnik. Talino zagotavlja 85 tonska elektroobločna peč, za jeklo pa uporabljajo ponovčno peč. Danes SIJ Acroni s svojimi visoko kvalitetnimi jekli konkurira najbolj kvalitetnim proizvajalcem na svetu. Sodi med vodilne svetovne proizvajalce nerjavne debele pločevine ter debele pločevine iz visokotrdnostnih, obraboodpornih, orodnih in ostalih specialnih jekel. Poleg debele pločevine proizvodni program obsega še neorientirane elektro pločevine ter toplo in hladno valjane trakove iz specialnih jekel.
Jeklarno 1 so leta 1990 zaustavili, zadnja sarža v martinovih pečeh pa je bila narejena v januarju 1988 leta. Plavže so ugasnili že preje, leta 1987.
Z novimi vlaganji SIJ Acroni posodablja proizvodnjo in razvija nove proizvode, ki naj bi bili konkurenčni na tržišču.
Vsi smo se veliko novega naučili o naši železarni, ki nam Jeseničanom reže kruh že več kot 150 let. Po predavanju smo obujali spomine v skupni družbi. Hvala vsem, ki ste prišli na predavanje.
Napisal: Stane Arh Slike: arhiv Gornjesavskega muzeja in Arh