Celoten posnetek poti je TUKAJ.
Vandrovci smo se podali proti toplejšim južnim krajem, a to velja zanje le, kadar po krajih ne brije burja, ki reže s svojo ostrino pod obleko do kosti.
Na avtobusni vožnji nam ni uspelo priti do jutranje kave, pa nič zato, smo se zbudili med hojo proti cilju. Ta dan nas je Primorska pričakala s hladnim ozračjem, zato so pokrivala ter rokavice koristno služili svojemu namenu. Slikovita primorska pokrajina v tem zimskem času ni dosti drugačna od naših sončnih leg na Gorenjskem.
Otlica in okolica sta redko naseljena. Zelo aktivna skupnost, kjer deluje športno kulturno turistično društvo, se trudi za prepoznavnost kraja in prikaz znamenitosti. Pot proti Sinjemu vrhu je zelo razgledna, pod nami se razprostira Ajdovščina. Razgledna gora nam ponuja pogled med Colom, Ajdovščino in Predmejo. Vidi se slikovita Vipavska dolina, če so razmere idealne pogled sega do Benetk in Istre. Hribovje razdelimo med goriško, notranjsko in snežniško. Pot je označena kot lahka. Do vrha vodi kar enajst različnih poti, od tega dve nista označeni (markirani).
V krajinskem parku je kar nekaj zanimivih oglednih točk. Nahajajo se številne kraške jame, vrtače, hodimo po škrapljah… Ena najznamenitejših točk je vsekakor naravno Otliško okno. Kamniti polž velja za energijsko točk, zlitje kamna in kulture.
Prehodili smo okoli 7 km in za to porabili dobre tri ure in pol in naredili 283 višinskih metrov. Kar dobro za spomladansko ogrevanje.
Zapisala: Nevenka Rajhman Slike in Relive: Branko Krivec