Utrjuje se tradicija, da je prvi pohod Vandrovcev v novem koledarskem letu namenjen obisku Valvazorjevega doma, ki se nahaja na višini 1181 m na južnem pobočja Belščice, ki je del severozahodnega dela Stolovega masiva. Pot je bila prijetna, suha, brez snega, temperature pomladne in še sonce je prijetno grelo. Idealne razmere za pohod.
Nekaj pridnih Vandrovcev se nas je za dodatek povzpelo še na Ajdno, do arheološkega najdišča nad Potoki. Z Ajdne se razgled odpre na Stol, Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe. Pogled seže proti Radovljici, Bledu, delu Gornjesavske doline in tudi konček Dovjega je opazen. Dve bivši »kašarki« sva se povzpeli prav na vrh Ajdne in pogledali, ena proti Bregu in druga proti Žirovnici, proti krajema, kjer sva preživeli mladostna leta, nostalgija…Kako drugačna je «okolca« (raja ) kraja kot nekoč.
Z Ajdne smo nadaljevali proti cilju – Valvazorju.
Na mestu Valvazorjevega doma je bilo prvotno rudarsko upravno poslopje, saj so v bližini kopali železovo rudo. Pred 1. svetovno vojno so poslopje spremenili v nemško-avstrijsko planinsko postojanko. V času stare Jugoslavije jo je prevzela Kranjska podružnica SPD, jo adaptirala in odprla 22. julija 1923. Postojanko je poimenovala po Janezu Vajkardu Valvazorju ( 1641 – 1693 ). Leta 1939 so zgradili nov objekt, ki je bil odprt junija 1939. V času vojne vihre so ga partizani aprila 1943 požgali. Po končani 2. svetovni vojni ga je v upravljanje prevzelo PD Radovljica, ga prenovilo in povečalo. Danes je Valvazorjev dom sodobno urejena planinska postojanka, kjer lahko izvajajo tudi izobraževanja za potrebe planinstva – tečaje, usposabljanja za različne dejavnosti PZS. Že večkrat je prejela priznanje “Naj planinska koča”.
Razgled z Valvazorja je omejen na mogočna južna pobočja Stola z Žirovniško in Zabreško planino, razgleda proti jugu in zahodu ni, na severni strani pa se dvigajo strma pobočja Belščice. Po prijetnem druženju se nas je nekaj odpravilo nazaj proti Koroški Beli, del skupine pa je odšel proti Završnici od koder so prišli na Valvazor.
Se pa moramo pohvaliti, da sta bili med nami dve nadvse simpatični in pridni pohodnici : MINA in ZOFI. Mina je tista malo večja, Zofi pa tista manjša – carice obe! Zaradi vremenskih razmer vidite na sliki tudi rokavice, ki jih namesto snega krasijo ježki, to je pač odraz razmer na terenu. Narava je taka, kot bi bil pohod aprila, me pa januarja.
Opis poti na Relive aplikaciji si lahko ogledate TUKAJ. Posnel ga je naš pridni dokumentalist Brane. Vsak Relive si ogledam večkrat, ni tako utrujajoč kot pohod. Se strinjate?
Napisala: Nevenka Rajhman Slikal: Nevenka Rajhman in Branko Krivec