• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 12. decembra 2022 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 17. decembra 2022Trst in Sesljan
    • 19. decembra 2022 17:00Moje poti, potopisno predavanje
    • 31. decembra 2022 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

122. družabno srečanje, Milica in Ivan Berlot, 10. 10. 2022

Ali poznate Jeseničana, ki ne pozna igralca Ivana Berlota – Taubija? Če ga niste srečali v gledališču, pa ste ga imeli priliko občudovati v skeču na kaki prireditvi. Preko njega je postala znana tudi žena Milica Berlot, Jeseničanka, ki mu je zvesta sodelavka in pogosto soigralka. Tudi spoznala sta se v gledališču in tam zaljubila. Kmalu bosta praznovala 50 – letnico poroke.  Tudi sin in hči sta poskusila odrske deske, sedaj pa igrata le še v lastnih predstavah, ki jih pripravita za domače okolje ob jubilejih.

Živahno je bilo na družabnem srečanju, ki ga je vodila Albina Seršen. Ivan ni mogel iz svoje kože, da odgovore ne bi začinil s humorjem in pripravil poslušalce v smeh. Humor mu je življenjsko vodilo. Zato ni možnosti, da bi se z ženo lahko kadarkoli resno skregala.  Glasno je potrdil, da se z ženo še ni sprl. Ali je to resnica ali laž vesta le Berlotova.

Ivan je v mladosti živel na Koroški Beli. Spomni se svojega prvega nastopa: v četrtem razredu je povedal pesem boljše od sošolcev, zato je lahko recitiral skupaj s sošolko. Še mladoleten je s prijateljem ustanovil lutkovno gledališče (izdelala sta lutke in oder ter sama igrala) in priredila nekaj iger za obiskovalce. Pobirala sta celo vstopnino. V jeseniškem gledališču je letos začel že 56 sezono. Pri sedemnajstih letih ga je povabil v gledališče režiser Jože Tomažič (statist v predstavi Herman Celjski). Sezone so se vrstile, predstave množile, režiserji menjavali. Gledališče ga je zastrupilo in veliko je bil odsoten od doma. Za eno predstavo je potrebno okoli 40 vaj. V sezoni je igral lahko tudi v sedmih predstavah. Nekoč je gledališče pripravilo več domačih predstav. Potem so bila še gostovanja. Občuduje svojo ženo, ki je tolerirala njegovo odsotnost. Imel je srečo, da je tudi žena bila igralka. Z igranjem je zelo obogatel, duševno. Materialno ni bilo možnosti, saj se vaje in igra v predstavah niso plačevale, simbolično so se plačevala le gostovanja v drugih krajih.

Jeseniško gledališče danes? Igralci so se postarali, mladih je premalo, zato je nabor majhen. Izbor iger v repertoarju morajo prilagajati številu razpoložljivih igralcev. Humorne igre še privabijo ljudi v gledališče, resne predstave nimajo veliko ponovitev. Žalostno je, da veliko Jeseničanov ne ve, da imamo gledališče, drugi vedo za gledališče, a jih gledališče ne zanima. Tako ostane le malo ljubiteljev gledališča. Nekoč se je igralo na Jesenicah vsaj v dveh gledališčih in vse predstave so bile polne gledalcev. Trudijo se navdušiti Jeseničane za gledališče: otroke z matinejo, mladino z mladinsko gledališko skupino, gimnazijci imajo vsakoletno tekmovanje v igri, Teater, prof. pripravi po eno predstavo na leto, predstavo pripravijo upokojenke, …

Kaj pa sta Berlotova zasebno? Oba sta upokojenca in sta na službo že pozabila. Veliko veselje jima prinaša pet vnukov. Na Blejski Dobravi uživata pri kuhanju na vrtu, še posebno Milica. Možu je zelo hvaležna, da ji je uredil kuhinjo na vrtu in v njej kuha do pozne jeseni. Vrt je poln rož, za katere skrbi Ivan.

Na koncu sta oba pohvalila voditeljico Albino za njeno vodenje srečanja. Bilo je tako prijetno, da jima je v hipu minila ura in pol pogovora. Bila sta zadovoljna tudi z obiskovalci, med katerimi je bilo kar nekaj novih.

Napisal in slikal: Stane Arh