• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 22. junija 2021 9:00Jesenice, Radovna, Jesenice
    • 25. junija 2021 9:00Jesenice-Dovje - Plavški rovt -Jesenice
    • 29. junija 2021 9:00Jesenice, Duplje, Jesenice
    • 1. julija 2021Bohinjska Bistrica (945 m) – Podbrdo (1742 m)
    • 2. julija 2021 9:00Jesenice-Dražgoše -Jesenice
    • 6. julija 2021 9:00Jesenice, Zabreška planina, Jesenice
    • 15. julija 2021Okrešelj (837m) – Slap Rinka (1385m)
    • 29. julija 2021Valvazor (1171m) – Stol (2236 m)
    AEC v1.0.4

Kolesarji v maju in juniju 2021

Kolesarji so že pridno aktivni vse od začetka maja, takoj ko so se ukrepi toliko sprostili, da so lahko svobodno kolesarili po lepi naravi. Čestitke jim za pogum. Pa da ne bo napake!, Niso kolesarili ob petkih po Ljubljani in demonstrirali proti vladnim ukrepom. V cvetoči naravi so si krepili lasten obrambni sistem, se potili v znoju, predajali užitkom in sanjarili, kako lepo bi bilo, če bi tako trajalo večno. Uživanje bodo nadaljevali tja do jeseni. Veseli vas bodo, če se jim priključite. Pa pohitite, ker njihova kondicija raste in vse težje jim boste sledili. Sicer so zelo prijateljski in se prilagodijo najslabšemu kolesarju v skupini. Če je potrebno, čakajo tudi pol ure. Za ženske kolesarke pa so pripravljeni narediti vse, kar si želijo. Zato imajo v svoji sredini tudi kolesarke.

Njihov letni program 2021 si lahko ogledate tukaj.

Jesenice – Podnart – Jesenice, 31. 5. 2021

V veri, da je cilj kolesarjev slap Peričnik, sem se jim pridružil ob 10 uri na parkirišču hale Podmežakla. To je razadalja, ki sem jo zmogel v svoji glavi. Si predstavljate moj šok, ko izvem, da sem napačno obveščen in je pravi cilj Podnart. Glavo sem reprogramiral in se odločil, da ne odstopim. Kaj sem se zaman napravljal celo uro v kolesarske cunje (vse je bilo skrito na poiskanju). Že ob šestih zjutraj sem začel pregledovati kolo, ga popravljati, čistiti in mazati, da je bil pravočasno usposobljen za vožnjo. Leto dni me je čakal v garaži in začela ga je razžirati rja. Naj bi vstal zgodaj zato, da ne bom imel rezultata.

Nejeverni pogledi na moje staro zarjavelo kolo in prekriti posmeh drugih kolesarjev  mi ni vzel poguma. Bil sem edini, ki je imel kolo brez dodatne baterijske pomoči, kupljen pred dvajsetimi leti. Ljubiteljski kolesar pač. Tovariško so me vzeli medse, obljubili, da ne bodo vozili tako hitro, kot običajno, in se veselili mojega odločnega poguma.

Točno ob 10 uri, niti minute preje in ne minute kasneje, smo se štirje jeseniški kolesarji odpeljali skozi Podmežaklo do Most. Tam nas je že čakala skupina osmih kolesarjev iz Blejske Dobrave in okolice. Tudi vsi z električnimi kolesi. Ne bo mi lahko, sem pomislil. A prijateljski pozdravi in čestitke, da sem se jim pridružil, so mi dale nov zagon. Zvone, kot vodja, je malo pogledal v nebo, se zamislil, prilagodil teraso meni in mojemu kolesu in objavil pot kolesarjenja. Po slikanju smo se zapeljali naprej do Rodin, skozi Lesce in zagrizli v breg proti Kamni Gorici. Na Lancovo sem pripeljal brez velikega truda in si na vrhu sam sebi čestital. Nisem vedel, da imam v sebi še toliko moči. Ne grem sam nazaj. S skupino grem do Podnarta. Še klanec od Otoč proti Brezjam je bil naporen, a sem ga zmogel. K temu je prispeval tudi Janez Š. s svojo “moralno” podporo in sem mu za to hvaležen. On je tisti, ki vozi zadnji in pomaga vsakemu v stiski, da ni prepuščen v nesreči samemu sebi. Po krajšem počitku pri Mobi Dicku na Brezjah je kolo vozilo “po ravnini” kar samo naprej. Še debatiral sem lahko med vožnjo. Za seboj smo pustili Otok, Begunje.

V Mostah smo se poslovili. Podarili so mi toliko pohval za vožnjo, da sem jih komaj prinesel domov. Čudoviti fantje so! Ves čas so pazili na mene in vožnjo so prilagodili mojemu kolesu.  Imeli smo se čudovito, vsaj jaz. Še bom šel z njimi. Tudi vas bodo sprejeli.

Stane Arh