• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovcev: Slap Rinka (930 m) – Okrešelj (1396 m), 15. julij 2021

Vandrovci smo se na »naš četrtek« 15. julija 2021 odpeljali proti slikoviti, a žal kar odddaljeni Logarski dolini. Pohod, kjer se vožnja in hoja po času kar izenačita. Pa vendar obisk te doline je vedno navdušujoč. V Ljubnem ob Savinji z veseljem pogledamo skakalnice, kraj prijetnega spomina na uspehe naših skakalk, ki so nas v teh dneh spet razveselile z dobrimi nastopi na poletnih tekmah. Pridne in garaške punce, ni kaj. Cesta skozi Luče je ozka, enako skozi Solčavo, kjer kmalu zavijemo levo in se po plačilu cestnine odpeljemo do koče pod slapom Rinka. Zgodaj smo in jutranje kavice ni bilo, torej smo morali kar kreniti v hrib.


Po zložnem vzpenjanju proti Okrešlju prečimo mostiček čez Savinjo in pogledamo desno, proti slikovitemu Orlovemu gnezdu, nad nami kraljuje brunarica, ki vabi k obisku. Pod stenami Okrešlja  še dvakrat prečimo Savinjo. Prehoditi je treba kar nekaj stopnic in, ko pridemo do izvira Savinje, smo na 1280 m. Strnjen gozd nam daje zavetje pred soncem in kmalu smo že pri zimskem zavetišču na Okrešlju. Na smerokazih je od tu kar trinajst možnih tur, nekaj krajših in lažjih, pa tudi zahtevnejše in daljše, Najkrajša je uro in pol, najdaljša pa kar 3 ure in pol. Večinoma sodijo med zahtevne planinske poti: Turska gora, Skuta, Mrzla gora, Štajerska Rinka, Koroška Rinka, Kranjska Rinka.
Malo od zimskega zavetišča nas pot vodi levo do Frischaufovega doma, desno pa se steza vzpenja proti spomeniku ponesrečenim v gorah na tem področju, pa tudi pomnik tragedije l. 1987, ko se je med vajo Gorske reševalne službe v Turskem žlebu smrtno ponesrečilo pet alpinistov – gorskih reševalcev.  Najhujša tragedija v 85 – letni zgodovini organiziranega gorskega reševanja pri nas. Ta tragedija je botrovala ustanovitvi Fundacije sklad Okrešelj, namenjene pomoči otrokom ponesrečenih alpinistov. O tej tragediji je dr. Iztok Tomazin napisal knjigo Tragedija v Turski gori. Priporočam jo v branje, v kolikor je še niste imeli priliko vzeti v roke. Njegove so te besede – citiram:
»Čas pretvarja bolečino v globoko sled, počasi topi njeno žgočo ostrino in jo na poseben način celo požlahtni. Toliko kot so žlahtni spomini na preminule.«
Toliko lepote okoli in toliko tragedij, obisk spomenika ter  spoštovanja do preminulih in narave.
Frischafov dom na Okrešlju je 16. novembra 2019, kot domnevajo, pogorel zaradi napake v električni napeljavi. Za obiskovalce je začasno poskrbljeno v nadomestni brunarici, ki pa nudi vse kar je potrebno za »dušo privezat«. Skupaj z prijaznim oskrbnikom. Kot pomoč za obnovo nove koče nudijo majice in  bufe, z napisi v podporo gradnji nove planinske postojanke. Bo moderna, v skandinavskem slogu. Drugačna, kot si jo je zamislil in zgradil prvotni ustanovitelj koče pod Okrešljem – dr. Johannes Frischauf, profesor na Graški univerzi ( 1837 – 1924 ). Bil je naklonjen Slovencem in poznavalec lepot Savinjskih Alp, vendar dokaj nepriljubljen pri sosedih Avstrijcih.
Žal, to ni bil prijazen četrtek za našo pohodnico Damjano: nesreča pri sestopu.  Obiskala je bolnico Jesenice. Z dobro voljo in pogumom vsem Vandrovcem sporoča, da je dobro in vse lepo pozdravlja do snidenja. Tudi Vandrovci ji želimo uspešno okrevanje, da bo kmalu spet med nami.

Zapisala: Nevenka Rajhman                     Slikal: Metod Slabe