• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovcev: Bohinjska Bistrica (509 m) – Vrh Bače (1273 m) – Podbrdo (520 m), 30. junij 2021

Vandrovci na 8. etapi Julijana Trail Slovenija.

Slaba vremenska napoved nam je spremenila tradicionalni četrtek v sredo, sprememba dneva pohoda pa je botrovala manjšemu številu udeležencev. Finančno je bil to zelo varčni pohod. Uporabili smo upokojenske karte za vlak in tako je strošek prevoza odpadel.

Zgodnja jutranja ura odhoda je bila dobrodošla zaradi pričakovane vročine. Na našo srečo jo je blažila senca na poti.  Iz vlaka smo iztopili v Bohinjski Bistrici.  Ob potoku Belca se je pot usmerila  na bohinjsko pohodniško pot proti Nemškemu Rovtu, ki je bila dokaj zaraščena, vendar smo se prebili skozi njo. Vas Nemški Rovt je večja kot se nam zdi, ko se mimo peljemo z avtom. Nekje na sredini vasi smo sledili oznakam poti, ki pa so nekam bohinjsko posebne. Imajo logotip poti Julijana Trail, vendar so table lesene z vdolbenimi imeni krajev,  žal črke niso prav dobro vidne. Tudi postavitve tabel niso najbolj posrečene. Sicer je to moje opažanje laično, a mnenja drugih pohodnikov so bila sorodna.

Iz gorenjske strani je na poti lep pogled na Julijce. Pot nas je vodila mimo manjšega ribnika in nas usmerila na makadamsko cesto, ki pelje tudi proti Orožnovi koči na planini za Liscem in proti Črni prsti. Makadamska cesta je prečila nekaj travnikov in nas peljala mimo lovske koče na bohinjski strani. Kraju se reče Za Malim vrhom. Prijetna gozdna pot ni bila preveč naporna,  a vseeno se nam je malo počitka prileglo.
Vrh Bače je lepo razgleden na primorsko stran. Pogled zajame vso Baško grapo, Porezen, Kojco, … Starodavni prelaz Vrh Bače je dolga stoletja pred prihodom cest in železnice povezoval Bohinj in Primorsko. Na poti smo opazili stare mejne kamne med Jugoslavijo in Italijo, ostanke kasarn in bunkerjev,  tipične primere skoraj 2000 km dolgega sistema utrdb imenovanega Alpski zid (Vallo Alpino), ki naj bi v času med obema svetovnima vojnama branil takratno italijansko mejo pred sosedi.
Na sedlu Bače smo si ob lovski koči privoščili malico in počitek pred spustom v Podbrdo. Sprva dokaj strmo spuščajoča steza se je kmalu spremenila v malo širšo prijetno gozdno pot, po kateri smo prišli do vasi Bača nad Podbrdom. Tam je vredna ogleda peskana slika in spominska plošča hribovskim materam. Te so nosile vse breme preživetja svojih družin na lastnih plečih. Moški so odhajali z doma za delom, one so delale na polju, skrbele za družino.  Poklon hribovskim materam je pomnik neomajne požrtvovalnosti žena, ki so nosile več kot tri vogale pri hiši. Lepo je, da so se jim oddolžili na tak način.
Vsekakor smo pohodniki dobro hodili, kljub vročini. Do Vrha Bače smo potrebovali manj kot tri ure in tudi pri poti v dolino smo porabili manj časa kot je predvideno. Tako smo že okoli poldne prišli v Podbrdo in počakali na vlak za povratek na Jesenice.
Zapisala in slikala: Nevenka Rajhman