Celotna pot je prikazana TUKAJ.
Tokrat smo se Vandrovci podali na “Ljubljanski Triglav”, natančneje na Grmado, ki se dviga nad Polhovim Gradcem. 898 m visok vrh v osrčju Polhograjskih Dolomitov je samo navidezno »nizek«, saj je potrebno do vrha opraviti okoli 500 višinskih metrov. Do razgledne plošče in vpisne skrinjice vodi kar 17 poti, večinoma so označene kot lahke, nezahtevne, vendar se zavedamo, da je v hribih potrebno hoditi previdno, s spoštovanjem ter odgovornostjo. Pozimi je, po zapisih na internetu, za Grmado priporočljivo imeti s seboj tudi cepin in dereze. Ja, previdnost je mati modrosti.
Grmada nam nudi razgled na večji del zahodne in osrednje slovenske regije, ponaša pa se tudi z 99% priljubljenostjo med obiskovalci. Vidijo se Kamniško Savinjske Alpe,in Karavanke. Bližnji Topol in Sv. Katarina s Sv. Jakobom in v smeri jugozahoda Polhograjska gora vabijo k nadaljevanju pohajanja po tej okolici, če nisi preutrujen, seveda.
Mi smo se po osvojitvi vrha Grmade odločili, da pohod zaključimo. Po zasluženi malici in počitku smo se podali v dolino, vendar ne nazaj proti Polhovemu Gradcu temveč v smeri Dvora, kjer nas je čakal avtobus.
Polhov Gradec je zanimivo ime. Dokazi o njegovem začetku segajo v staro železno dobo. Ime naj bi naselje dobilo po staroslovenskem Gradišču. Legenda pravi, da naj bi utrujenemu popotniku na tem kraju polhi pojedli sedlo in jermenje, zato naj bi jezen ta rekel: to ni noben Gradec, temveč Polhov Gradec. In Gradec je dobil še dodatek Polhov.
Prijeten dan je bil, odlična družba, prijetni kraji in nenaporen pohod. Zaključili smo v prijetni gostilni na Dvoru. Upajmo, da se bo vse to ponovilo tudi 23. septembra, ko gremo na Smrekovec.
Zapisala: Nevenka Rajhman Slike: Metod Slabe, Stane Arh, Brane Krivec
Aplikacija: Brane Krivec