Članek je povzet po spletni reviji Senior
Če z lastnimi prihodki ne morejo pokriti izrednih stroškov preživljanja, lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč, s katero lahko plačajo tudi poračun elektrike ali račune za manjša nujna popravila v stanovanju.
Več kot polovica od okoli 620 tisoč upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 662 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Med njimi so tudi tisti, ki ob upokojitvi niso imeli polne pokojninske dobe, a žal tudi takšni, ki so delali 40 let in imeli nizko plačo. Mnoge med njimi je sram zaprositi za pomoč, mnogi sploh ne vedo, kaj jim pripada in kam se lahko obrnejo po pomoč. Poleg humanitarnih in dobrodelnih organizacij, kot so Karitas, Rdeči križ in številne druge, ki upokojencem v stiski pomagajo s toplimi obroki, pri plačilu položnic in nakupu kurjave, imajo možnost zaprositi tudi za različne pomoči iz javnih sredstev.
Ena teh je denimo varstveni dodatek, do katerega so upravičeni ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let. Upokojencem, ki prejemajo manj kot 591 evrov pokojnine, so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in na bančnem računu nimajo več kot 2500 evrov prihrankov, pripada varstveni dodatek. Starejši, ki živi sam, in med temi je tudi največ revnih, lahko skupaj s pokojnino pride do zneska 591 evrov. Če ima 500 evrov pokojnine, lahko dobi še 91 evrov varstvenega dodatka.
Zaradi zaznamb na nepremičninah so še pred dobrima dvema letoma le redki zaprosili za varstveni dodatek. A zdaj zaznamb na nepremičninah ni več, od spremembe leta 2017 se je število upravičencev do varstvenega dodatka zato povečalo, zdaj jih je okoli 18.000. Tisti s pokojnino, nižjo od denarne socialne pomoči, torej 402 evra, pa lahko poleg tega zaprosijo še za subvencijo za najemnino in plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Treba pa je opozoriti, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka poleg dohodkov in premoženja preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Torej njegovi polnoletni otroci. Vlogo za varstveni dodatek je treba oddati na centru za socialno delo.
Izredna denarna socialna pomoč za kurjavo in elektriko
Starejši lahko zaprosijo tudi za izredno denarno socialno pomoč, če z lastnimi prihodki ne morejo pokriti izrednih stroškov preživljanja. Ta se dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje od treh do šestih mesecev. Samska oseba lahko na mesec prejme največ 402 evra oziroma v enem letu je lahko dvakrat upravičena do tega zneska. Na centrih za socialno delo opažajo, da je največ prošenj za izredno denarno socialno pomoč prav jeseni in pozimi, ko je treba pred zimo denimo kupiti drva. Z izredno denarno socialno pomočjo lahko plačate tudi poračun elektrike, zanjo pa lahko zaprosite tudi, ko morate kupiti nov pralni stroj, štedilnik ali z njo plačate račune za manjša nujna popravila v stanovanju. Ne morete pa je porabiti za poplačilo starih dolgov. Izredno denarno pomoč morate porabiti v roku 30 dni od prejetja, v 45 dneh od prejetja pa morate predložiti dokazilo o porabi. Če tega ne storite ali se izkaže, da sredstev niste porabili namensko, v naslednjih 14 mesecih niste upravičeni do izredne denarne pomoči. Socialno ogroženi seniorji lahko zaprosite tudi za oprostitev plačevanja RTV-prispevka.
Pogrebnina in posmrtnina ob izgubi družinskega člana
Če vam umre družinski član, lahko zaprosite za pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnino, ki znaša 804 evre) in za enkratno izredno denarno socialno pomoč (posmrtnino, ki znaša 402 evra). Po novem so do pogrebnine in posmrtnine poleg ožjih družinskih članov (zakonec, zunajzakonski partner, otroci in pastorki) upravičeni tudi bratje in sestre, nečaki in nečakinje ter vnuki pokojne osebe, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. Pa tudi vsi tisti, katerih dohodek ne presega določenega cenzusa, premoženje se ne upošteva.
Posmrtnina se izplača kot pomoč za vse družinske člane umrlega skupaj, kar pomeni, da je do nje upravičen zgolj en družinski član pokojne osebe in ne vsak posebej. Pogrebnina pa tistemu, ki je poskrbel za pogreb. Če za pogreb samske osebe poskrbijo osebe, ki niso družinski člani, te niso upravičene do pogrebnine, četudi so socialno ogrožene. Vlogo za pogrebnino in posmrtnino je treba oddati na centru za socialno delo.
Dodatek za pomoč in postrežbo ni odvisen od pokojnine in premoženja
Prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega, so pod pogoji, določenimi v zakonu, upravičeni tudi do dodatka za pomoč in postrežbo. Izvedensko mnenje o potrebi po pomoči in postrežbi poda izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (invalidska komisija oziroma izvedenec – zdravnik posameznik). Postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo se začne na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika, lahko ga začne tudi prejemnik pokojnine.
Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje v treh različnih zneskih. Če je pomoč potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter pri slepih in nepokretnih, v višini 150 evrov. Če je pomoč potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, v višini 300 evrov. Če pa je potreben 24-urni nadzor svojcev, ste upravičeni tudi do 430 evrov dodatka za pomoč in postrežbo. Ta dodatek dobite, če pomoč zaradi zdravstvenega stanja v starosti potrebujete, neodvisno od tega, kolikšna je višina vaše pokojnine, ali od tega, koliko imate premoženja.