V četrtek, 12. marca 2020 smo Tazagnani Vandrovci naredili pohod ( sprehod) po Rakovem Škocjanu. Tako rekoč smo ujeli »zadnji vlak«. Vrag, po imenu koronavirus , nas je postavil na realna tla: ni pohodov, ni sprehodov, ni druženja. Za nekaj časa ostajamo vsi doma, vsak v svoji samoizolaciji .
Nekaj informacij in značilnosti o Rakovem Škocjanu nam je med vožnjo povedal Janez Komel, vodja pohoda. Izkazalo se je, da o Rakovem Škocjanu skoraj nič ne vemo. Večina od nas je bila tu prvič. Po doživetem in videnem na pohodu so mnogi sklenili, da ga še obiščejo v svoji režiji; pa s seboj pripeljejo še sorodnike.
Rakov Škocjan je slikovita kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem ob severnem vznožju Javornikov. Tu smo priča milijone let trajajočim geološkim procesom, od tod dejstvo da je Rakov Škocjan nominiran za uvrstitev na seznam svetovne naravne dediščine.
42 m visok Mali naravni most in 37 m visok Veliki naravni most ter soteski za njima pričajo o nastajanju te naravne znamenitosti z udiranjem in rušenjem stropa kraških jam. Po ilovnatem dnu se nekje neslišno, drugje žuboreče vije potok Rak, obdan z lazi in poplavnimi travniki. Ime potoka nam pove kdo domuje v teh vodah. Potok Rak polnijo vode, ki se skozi podzemlje stekajo iz Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Na površje ponovno priteče iz Zelških jam na vzhodni strani doline in ponikne v Tkalca jami na zahodnem delu.
Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče.
Dolina je prvi slovenski krajinski park, razglašen že l. 1949, po zaslugi krasoslovca Pavla Kunaverja ( 1889-1988) in prve slovenske poklicne naravovarstvenice dr. Angele Piskernik ( 1886-1967). To območje v dolžini 2, 5 km in 300 m široki dolini se nahaja znotraj notranjskega regijskega parka. Skozi park se vije naravoslovna učna pot, kjer na številnih informativnih in slikovnih tablah zvemo mnogo o rastlinskem in živalskem svetu Rakovega Škocjana.
Ruševine cerkve sv. Kancijana, zgrajene na prehodu med 15. in 16. stoletjem, obnovljene v letu 1616, so v 19. stoletju v katastru že omenjene kot ruševine. Ta svetnik je tudi botroval imenu kraja kot ga poznamo.
Obisk je priporočljiv zlasti v spomladanskem in poletnem času. Lepoto, užitek, mir in zadovoljstvo pa najdete v njem kar celo leto, nedvomno.
Ja, bili smo dobro zasedeni, lep dan smo preživeli. Sedaj bomo vsaj nekaj časa obujali spomine. Dobro da jih imamo.
Srečno in ostanite-mo zdravi.
Napisala: Slikala:
Nevenka Rajhman Metod Slabe, Stane Arh