Predavatelj Ivan Železnikar nas je popeljal v svet, ki ga običajni ljudje ne poznamo, pogosto ga prezremo, ker se ga bojimo. Bojimo se celo slepih ljudi samih, zanikamo njihov obstoj v našem svetu. V podzavesti nas je strah slepote in smo prepričani, da so slepi ljudje šibki, polni omejitev in ovir, reveži, odvisni od pomoči in naklonjenosti okolice. Kakšna zmota!
Sam predavatelj Ivan nam je s svojim nastopom pokazal, da je močna osebnost, ki trdno stoji in živi v realnem svetu med nami. Res ima omejitve zaradi skoraj popolne slepote, ki pa jih zna premagati. Pri svojih 29 letih je oslepel. Zdravniki in terapevti so ga opredelili kot nezmožnega za delo in napisali seznam za štiri strani, česa ne more delati. V nekaj stavkih so napisali, kaj lahko dela, nihče pa ga ni vprašal, kaj bi želel delati in za kakšno delo se čuti sposoben. Niso mu omogočili rehabilitacije in ne celovite obravnave. Po hudih bojih in travmah je s svojo aktivnostjo in trmo je dokazal okolici, da ji ni v breme, temveč je v družbi vsaj enak vsem ostalim ljudem in še kako koristen. Mnogim slepim ali slabovidnim je pomagal do boljšega in človeka vrednega življenja. Mnogim je povrnil zaupanje v sebe in jim pokazal pot, kako naj rešujejo svoje težave in probleme. S svojimi opozorili na ovire za slepe je dosegel, da so Jesenice postale prijaznejše do slabovidnih. Po njegovi zaslugi so Jesenice dobile med prvimi mesti v Sloveniji semaforje, ki opozarjajo pešce tudi zvočno. Celo prodajalci so upoštevali njegova opozorila in slabovidnim dajejo denar v roke in ne na polico.
Prav ta skrb za sočloveka ga je pripeljala med nas v DU Jesenice, da nas opozori, kako je urejeno za ljudi, ki slabo vidijo in nas pouči, kako naj postopamo s slepimi ljudmi. Zelo poučno predavanje in res je škoda, ker se je na vabilo odzvalo le malo ljudi. Vsebina predavanja je povzeta s konceptom, ki si ga je pripravil predavatelj Ivan Železnikar in ga najdete spodaj kot prilogo.
Slepi in slabovidni v naši družbi
Res je sorazmerno malo slepih in slabovidnih ljudi med nami, a imajo vso pravico, da jim omogočimo živeti samostojno v našem svetu, brez spremljevalcev, ki bi jih varovali pred ovirami. Nimamo pravice jih odrivati proč v svet teme in osamljenosti, v svet brezdelja, ker si to ne želijo in si to tudi ne zaslužijo.
Predavanje je poslušal Jeseničan Drago Ažman, ki je popolnoma slep. Tudi on nam je opisal svojo željo in borbo po čimbolj samostojnem življenju. Ne boste verjeli, da si sam kuha. Zna celo kuriti na drva, kar je za slepe ljudi hudo zahtevna naloga. Po Jesenicah hodi sam. Pomaga si z belo palico. Vesel bo, če pristopite k njemu in z njim malo poklepetate. Je šolani glasbenik in čudovito igra na klavir.
Napisal in slikal: Stane Arh