• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 7. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 8. oktobra 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 9. oktobra 2024Terme Zreče
    • 14. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 14. oktobra 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 21. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 21. oktobra 2024 17:00ODPADE - Gibanje za zdravje (kineziolog) - zdravstvena delavnica.
    • 28. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Gabrje – Trdinov vrh, 18. 4. 2019

Trdinov vrh je s 1178 m najvišji vrh Gorjancev. Je zelo obiskan, saj se nanj radi povzpnejo tako Slovenci kot Hrvati.  Gorjanci so  z gozdom poraslo dolenjsko pogorje, ki se dviguje nad Krško kotlino. Po slemenu Gorjancev poteka državna meja s Hrvaško. To pokrajino je Slovencem približal pisatelj Janez Trdina v svojem delu Bajke in povesti o Gorjancih.

Na pot se nas je odpravilo 45 pohodnikov iz DU Jesenice.  S pohodom smo pričeli nad vasjo Gabrje. Lahka markirana pot nas je peljala skozi pretežno listnati  gozd in po nekaterih precej strmih predelih do Planinske koče pri Gospodični,  828 m. Koča stoji približno na pol poti iz Gabrja do Trdinovega vrha. Ob njej izvira bistra pomlajevalna studenčnica Gospodična, ki stare naredi zopet mlade, kot je zapisal nekoč Janez Trdina. Ob poti so nas spremljale pisane preproge cvetja , prednjačile so mnogo listne konopice.

Po kratkem postanku pri koči smo se mestoma po cesti in delno po strmi poti povzpeli na Trdinov vrh. Na vrhu sta ostanka dveh cerkev z novimi strehami: slovenske Sv. Jere in hrvaške Sv. Ilija. Na slovenski strani je še RTV oddajnik visok 93 m, ki so ga zgradili v 80 letih in je izboljšal signal na Dolenjskem, kajti oddajnik na  Kumu   je daleč. Vrh Gorjancev je plečat in planotast in travnat svet  z lepimi razgledi. Na pobočjih je bukov in gabrov gozd. Uredili so tudi dva gozdna rezervata.

Po malici in počitku na vrhu smo se odpravili po isti poti nazaj do koče, kjer je sledil še enourni postanek. Sam sem po 25 letih spet  spil malo pomlajevalne studenčnice  in je nekaj natočil za domov. Kakšni so njeni pomlajevalni učinki bodo presodili drugi.

Tudi tokrat smo imeli slavljenca: Kristino z okroglo obletnico in Braneta. Dobrotam se je bilo težko upreti. Zaželeli smo jima zdravja in še veliko varnih korakov.

Vremenarji so napovedovali možen dež. Na našo srečo ga ni bilo. Občasno so bili na nebu res črni oblaki , toda vreme je zdržalo. Bilo je prav prijetno. Ob vožnji domov smo občudovali čudovite dolenjske gričke in zidanice pod njimi. Ja lepa je ta naša deželica. Pa nasvidenje na izletu v neznano.

Napisal in slikal: Miro Koder