• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 9. decembra 2024Pod pomoli in zaključek v Kazini
    • 9. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 9. decembra 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 14. decembra 2024Adventni izlet v Italijo
    • 16. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 16. decembra 2024 17:00Miro Koder: Potovanja po Sloveniji, potopisno predavanje.
    • 23. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 30. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Roblek (1657 m), 31. 5. 2018

Za Gledališčem Toneta Čufarja se nas je na zadnji majski dan ob 6:30 zbralo 37 pohodnikov. Hitro smo se  dogovorili med seboj in se porazdelili po osebnih vozilih. Krenili smo  proti Dragi  (689 m), ki je bila naša izhodiščna točka. Peljali smo se skozi naselja pod Stolom in tisti, ki nismo vozili,  smo lahko občudovali  idilično pokrajino.  Vsi zaselki so res lepi, ne glede na letni čas.  Upravičeno jih je opeval Prešeren in o njih pisali pisatelji izpod Stola.

Na makadamskem parkirišču nad gostiščem Draga smo zapustili  »jeklene konjičke » in  si nadeli nahrbtnike.  Pot nas je vodila po dobro utrjenem  makadamu do planine »Planinca« ( 1100 m), kjer nas je prijazno pozdravil pastir  in njegov kuža. Nekaj živali se je že paslo po cvetočih travnikih in prijetno je bilo slišati zvonce vodnikov živine, ki so pozvanjali v rano jutro.  Naša pot se je nadaljevala proti “Poljški planini” ( 1180   m).  Tukaj smo se nekateri malo oddahnili in, ker je bilo soparno, smo  morali nadomestiti   izgubljeno tekočino.  Na » Poljški  planini »   je poleti  veselo  in tudi ponudba je kar pestra. Ker je bila še pomlad, je koča  samevala v vsej svoji lepoti in velečini.    Tu so nas smerokazi usmerili  na uhojeno  gozdno pot proti Robleku. Letošnji maj je bil precej deževen, zemlja razmočena, zato je bila pot z višino vedno bolj spolzka in blatna. Potrebna je bila pazljivost pri hoji.  Po  uri in pol smo dosegli naš cilj »kočo na Robleku » (1657 m).

Okolica  koče je skrbno urejena in nudi pohodniku  dober počitek. V jasnem vremenu se odpre prečudovit razgled po okoliških vrhovih.  Sezona v planinskih kočah se začne s 15.  junijem, zato je bila koča še zaprta.   Nas to ni motilo. Pravi pohodnik ima vedno kaj dobrega v nahrbtniku. Ker nas je bilo veliko, je bila izbira hrane zelo pestra. Sredi sproščenega  pogovora in ob poskušanju dobre kapljice smo zagledali dva mlada gospodiča, ki sta premagovala zadnje korake do koče. Bila sta Sašo Avsenik  in njegov prijatelj. Hitro so stekle besede in stiski rok so povedali, da  se leta in stas v hribih ne merita.

Po dobrem počitku v prijetni družbi smo se poslovili in se odpravili v dolino. Na nebu so se pričeli zbirati oblaki in grozili so z nevihto.   Vendar so se med spustom oblaki  razkrojili  in posijalo  je   sonce. Za vrnitev v dolino v lepem vremenu je bilo še prezgodaj,  zato smo se  ustavili  na »Planinci«,  kjer smo naredili analizo pohoda.

Ob vrnitvi v Drago nas je pohodnik Jože S. presenetil. Praznoval  je  osebni praznik in nas je  postregel z res dobrimi domačimi dobrotami. Nam pohodnikom je pa res lepo, ne glede kdaj  in kje smo.

Napisala in slikala: Robič Marija-Mimi