Sreča spremlja hrabre! Poznate rek, kajne. Zato smo se ta četrtek hrabro spopadli z napovedano turo, ki je imela kar 860 m višinske razlike.
Iz značilne bohinjske jutranje zgodnje jesenske sivine se je kmalu izvilo svetlo sonce in nas pozdravilo že kmalu med hojo proti cilju. Sprva nas je božalo le s posameznimi žarki skozi vejevje, nato je zasijalo v polni moči ter nas spodbujalo po poti naprej.
Pot od Savice proti koči je poleg markacij označena tudi s številkami oštevilčenimi kamni, ki naj bi šteli serpentine. Bilo naj bi jih 48. Jaz sem opazila le oznaki 1 in 48, na povratku še 47, 46, 26 in 11. Ne vem, kje so bile skrite ostale. Vendar, ko greš gor in opaziš številko 48, to ne pomeni, da si na cilju, le izrazitih ovinkov ni več. Črni bohinjski humor?
Koča pod Bogatinom se nahaja sredi široke kotline planine Na Kraju, na prehodu s Spodnje Komne na Lepo Komno. Zanimivo je, da se nahaja na območju treh regij – gorenjske, bovške in koroške in v podregiji Julijske Alpe. Zgodovina koče je pestra. Začela se je s 1. svetovno vojno, ko je avstro-ogrska vojska na tem območju postavila več kot trideset objektov, nekaj zidanih, nekaj lesenih. V tem zaledju soške fronte se je nahajala vojaška bolnica za obolele in lažje ranjene vojake. Oskrbovali so se iz Ukanca, do koder je vodila ozkotirna železnica iz Bohinjske Bistrice. Na tem območju je bilo tudi vojaško pokopališče, ki so ga kasneje opustili ter ostanke kosti prekopali oziroma shranili v zidano piramido, ki stoji ob poti proti koči. Sama koča je imela kar nekaj sprememb, leta 1932 pa so ji dokončno namenili status planinske koče, ki deluje v toplejših mesecih. Občasno jo odprejo tudi pozimi, v kolikor so pogoji za turno smuko. Nekaj o zgodovini koče si lahko preberete iz članka v Planinske vestniku št. 8 iz l. 2014 – ob 100-letnici pričetka prve svetovne vojne.
Do koče je več dostopov, iz Savice mimo doma na Komni ali čez Komarčo in iz Lepene čez Vratca. Lahko od tu naredimo ture na Bogatin, Mahavšček – Veliki Bogatin ali celo na Krn.
Analiza je bila pred planinskim domom v Savici, kjer je naši glasbeni zvezdi Milanu vzelo glas. Kaj se hoče, to se naredi tudi najboljšim. Verjetno ga je presenetila ljubka mladenka z mikrofonom.
Da smo carji in znamo iz pohoda narediti dogodek, smo dokazali včeraj, ko smo presenetili Mileno v njenem kotičku Ukanca. Z obiskom smo ji naredili kar nekaj dela. Prav ji je, kaj pa nam je prej ušla. Kazen mora biti vzgojna.
Še pomnite tovariši? Irena je dala idejo da bi imeli himno »Od četrtka do četrtka«, no ja, mogoče do četrtka 27. 09.18 . Bomo videli, kaj bo iz tega.
Napisala: Nevenka Rajhman