Minilo je že nekaj dni, kar smo zakorakali v novo leto 2018. Težko smo čakali prvi pohod po našem planu, obisk Valvazorjevega doma (1180 m ). Ob 9 uri se nas je na avtobusni postaji Koroška Bela zbralo kar 40 pohodnikov. Pot nas je vodila mimo stanovanjskih blokov in kmalu so nas markacije usmerile v gozd. Vreme ni bilo čisto nič zimsko. Odjuga je zmehčala zemljo v blato, pa tudi deževje izpred nekaj dni je naredilo svoje. Pot je bila blatna in spolzka. Med našimi pohodniki so se našli kavalirji, ki so nam ženskam iz suhljadi naredili pontonsko podlago, da smo lahko prečkale blaten kolovoz. Še dobro, da je bilo dovolj potokov, v katerih smo si sproti oprali umazane čevlje in odstranili debele blatne podplate. Od razpotja za »Ajdno« je pot postala suha in smo si tako lahko odstranili umazanijo in smo lepo čisti prišli v Valvazorjev dom.
V letu 2016 je bil Valvazorjev dom proglašen za »Naj kočo« in lahko samo potrdimo, da si je naslov upravičeno prislužil. Čistoča, domačnost, hitra in prijazna postrežba, pestra izbira jedi so še vedno stalnica na Valvazorjevem domu. Naše druženje se je hitro razpletlo v prijetno debato in sproščen smeh. Dva nova pohodnika, ki sta bila z nami prvič na pohodu, sta se nam slikovito predstavila, zato smo ju nagradili z aplavzom.
Tudi lepega je enkrat konec in potrebno se je bilo vrniti v dolino. Razdelili smo se v tri skupine in sicer:
- prvo skupina se je vračala v Žirovnico (vodil je Mato Č.)
- druga skupina je izbrala za povratek pot prihoda (Janez K.)
- tretja skupina je krenila proti Potoški planini (Miloš K.)
Ne glede v kateri skupini smo se vračali, smo vsi zadovoljni prispeli v dolino.
Nas pohodnike vabijo v višave lepote gora, lepi razgledi in odlična družba. Na pohodih si naberemo nove energije, si napolnimo dušo z dobro voljo, razbijemo enoličnost življenja in naredimo nekaj koristnega za sebe in naše zdravje. Zato le pogumno, pridružite se nam, ne bo vam žal.
Napisala in slikala: Robič Marija-Mimi