Miro Koder je na predavanju slikovito, kot zna le on, predstavil dve odmaknjeni deželi, ki sta nam še nepoznani. Zanimanje za predavanje je bilo tolikšno, da bi kmalu zmanjkalo stolov.
Sam je na kratko opisal svoja doživetja takole:
Že dolgo sem načrtoval obisk dežel Gruzije in Armenije, kavkaški lepotici. Letos sem ju končno uspel obiskati. Ujel sem še zadnji trenutek, kajti globalizacija in amerikanizacija že širita lovke tudi preko njiju: turizem je v polnem razmahu in prvobitnost izginja. Deželi sta polni kulturnih znamenitosti, starih samostanov in cerkva. Kavkaške gore so pravi biseri. Obiskal sem nekaj vrhov v Gruziji. Povzpel sem se tudi na najvišjo goro Armenije, na Aragat, tako na severni vrh (4090 m) in še na južni vrh (3893 m). Ljudje so bili povsod prijazni. Starejši govorijo v glavnem rusko, mlade generacije pa že angleško. Življenje je tam težko, pokojnine in plače so zelo slabe. Veliko se jih je odselilo v tujino. Tako živi več kot 7 milijonov Armencev v tujini, v matični domovini pa samo tri milijone. Hrana je bila odlična, obilna in zelo poceni. Veliko imajo sadja, grozdja, fig, melon itd. Gruzija je deželi vina, Armenija pa tudi konjaka, za moj okus je najboljši na svetu.
Tako v Gruziji kot Armeniji sem dobil včasih občutek, da sem se vrnil kar nekaj let nazaj v preteklost. Škoda, ker se bo kmalu vse spremenilo. Bi se bilo dobro še vrniti, pa kaj ko je življenje prekratko in bo treba še kam drugam.
Vreme sem imel vseskozi lepo, temperature so bile visoke, tudi preko 40 stopinj.
Napisal: Miro Koder Slikal: Luka Vujičić in Miro Koder