• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 9. decembra 2024Pod pomoli in zaključek v Kazini
    • 9. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 9. decembra 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 14. decembra 2024Adventni izlet v Italijo
    • 16. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 16. decembra 2024 17:00Miro Koder: Potovanja po Sloveniji, potopisno predavanje.
    • 23. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 30. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

Pohod vztrajni: Podutane (Šentlenart) (168 m) – Stara gora nad Čedadom (618 m), 16. 3. 2017

Čez Predil, Bovec, Kobarid in Robič smo se z avtobusom peljali do Podutana ali Šentlenarta (San Leonardo) pri Čedadu. Od tu smo tudi najpočasnejši prišli v eni uri in pol na vrh Stare Gore. Peš pot, ki vodi skozi gozd, se polagoma dviguje in je dobro označena. Sicer pa oznak nismo niti potrebovali, ker se je cerkev  na hribu vseskozi videla, bila je kot nekakšen svetilnik. Da je zime konec, so nas obveščale pomladanske cvetlice, ki so cvetele ob poti. Sonce je bilo že tako toplo, da smo slekli vso zimsko obleko.

Stara gora je že zelo dolgo romarsko središče, vsaj od 8 stoletja dalje. Cerkev Matere božje je bila zgrajena na temeljih rimske trdnjave. Kip Marije je iz 15. stoletje. Po sodbi strokovnjakov sodi med najlepše Marijine upodobitve, zato ji pravijo tudi Lepa Marija ali Živa Marija. Več si preberete lahko na spletnih straneh: http://www.kam.si/romarske_cerkve/stara_gora.html ali na https://sl.wikipedia.org/wiki/Stara_gora_nad_%C4%8Cedadom .


Po ogledu svetišča smo se peljali z avtobusom po italijanski strani na Kolovrat in se spotoma ustavili na dveh razglednih točkah: pri cerkvi svetega Ivana in cerkvi svetega Štoublanka  (sveti Volbenk), kjer so pokopali okoli 500 italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni.

Šofer avtobusa Januš si zasluži javno pohvalo, da nas je varno popeljal po ozkih in zavitih poteh Benečije.

Napisal: Stane Arh                  Slikala: Marko Rolc in Stane Arh