• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 7. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 8. oktobra 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 9. oktobra 2024Terme Zreče
    • 14. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 14. oktobra 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 21. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 21. oktobra 2024 17:00ODPADE - Gibanje za zdravje (kineziolog) - zdravstvena delavnica.
    • 28. oktobra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Krimml (1067m) – Krimmlski slapovi (1460m), 22. 6. 2017

V četrtek, 22.6.2017 smo se precej zgodaj – avtobus je odpeljal z Lipc že ob 4.50 –  odpravili na pohod na Krimmelske slapove v dolino Pinzgau na Salzburškem.

Zjutraj smo bili še bolj redkobesedni. Med vožnjo smo nekateri dremali, kot nam je naročil Janez A., da bomo bolj živahni, ko bo treba malo „stopit.“ Peljali smo se skozi Karavanški predor in po Dravski dolini do Lienza, nato nadaljevali po dolini reke Isel do Hubna, kjer smo imeli krajši postanek. Skozi predor Felbertauern pod Visokimi Turami in mimo Mittersilla smo se po dolini Pinzgau pripeljali v Krimmel, kjer smo ob približno 8.45 zapustili avtobus.

Janez A. je priskrbel vstopnice za ogled slapov.  To so najvišji slapovi v Evropi, napajajo jih vode iz 16 ledenikov s severne strani druge najvišje gore Visokih Tur – Grosswenediger (Veliki Benečan). Slapovi so razdeljeni na tri zaporedne dele: Spodnji, Srednji in Zgornji. Spodnji in Zgornji imata 140 m višine, Srednji pa 100 m. Ob slapovih je lepo urejena makadamska pohodna pot z veliko razgledišči, kjer se slapu čisto približaš, narediš čudovite posnetke in se obenem prijetno osvežiš z vodnim pršem. Najvišje razgledišče je na višini 1470 m. Bučanje ogromnih količin vode, ki pada v globino, opomni človeka na njeno veličastno silo, ki je granitne kamnine zgladila kot najboljši kamnoseški mojster.

Slapove smo si ogledovali posamično ali v manjših skupinah, vsak se je po svoji želji zadržal na posameznem razgledišču.

Za prehojeno višinsko razliko 380 m smo porabili 3 ure in pol. Ob povratku smo bili ob spodnjem slapu nagrajeni s čudovitim prizorom: nad slapom se je bočila mavrica, ki se je 50 m niže ponovila s še večjim in širšim lokom, kot bi se nam hotela zahvaliti za vse občudovanje, ki smo ga namenili temu čaru narave.

Naslednji cilj našega izleta je bila vožnja po visokogorski alpski cesti na Grossglockner (Veliki Klek). Panoramska cesta ponuja prekrasne razglede na okoliške tri tisočake, ki se zdijo skoraj na dosegu roke. Nekateri so še zasneženi, v nižjih predelih so porasli s travo in visokogorskim cvetjem izrazitih barv. Najvišja točka te ceste je vrh Edelweisspitze z 2570 m, kjer je razgledna ploščad. Dosegljiva je samo z osebnim vozilom ali peš, za avtobus je cesta preozka. Mi smo se peljali na višini 2507 m pod to točko.

Naslednji postanek smo naredili na razgledni ploščadi pod vrhom Grossglocknerja ob ostankih ledenika Pastirica (Pasterze). Z razgledišča Franca Jožefa se lepo vidi, da so to res samo še ostanki nekoč mogočnega ledenika, ki se pospešeno krči. Nad ledenikom se dviga mogočni Grossglockner, ki je s svojimi 3789m najvišji vrh Avstrije. Prava atrakcija te panoramske točke so svizci, ki se veselo podijo in igrajo v travi ob cesti, se bliskovito skrijejo v svoje luknje in se ne dajo motiti številnim občudovalcem in fotografom.

Po poldrugi uri ogledovanja smo se odpravili proti domu. Peljali smo se po dolini Mölltal in skozi Karavanški predor do Hrušice, Jesenic in Lipc.

To ni bil zahteven pohod, bolj izlet z ogledi, ki so pustili polno čudovitih vtisov. Mogočne gore in narava s svojo lepoto so res tisto, kar nas zmeraj znova prevzame. Lepim doživetjem je botrovalo tudi vreme, ki je bilo idealno.

Napisala: Mirjam Hribovšek