• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 23. maja 2024Koča na Gozdu (1226 m) - Visoki Mavrinc (1562 m)
    • 24. maja 2024 17:00OKROGLA MIZA: O pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
    • 27. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 3. junija 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovcev: San Simeone (1505 m), 12. 10. 2017

Letos so nam pohodi v sosednjo Furlanijo zelo pri srcu. Zato je kriv naš vsevedni vandrovec Tone V. Že pred leti nam je natrosil množico zanimivih pohodnih ciljev vezanih na naravne znamenitosti v tem delu Italije.

Do danes smo opravili v Furlaniji že več kot 20 pohodov in pohod na San Simeone je bil že dolgo načrtovan. Gora leži v sotočju rek Taljamento in Bela na obrobju Tolmezza ter je poznana kot zadnje oporišče italijanskih vojakov v 1.svetovni vojni po porazu na soški fronti. V letu 1976 je bil 6. maja pod to goro epicenter rušilnega potresa, ki je prizadejal tudi Breginjski in Bovški kot.

Strokovno vodenje je prevzel Janez A., ki je vseh 32 vandrovcev spravil v dva kombija in 4 avtomobile. Na poti do vznožja našega cilja smo zaradi tehničnih motenj na avtomobilu izgubili en avto in 2 pohodnika.

Italijani so poznani graditelji gorskih cest in tako jim je uspelo za potrebe 1.svetovne vojne speljati atraktivno 11 km dolgo ozko cesto po prepadnih stenah skozi 9 zavitih predorov na planino San Simeone na višino 1200m. In Janezu A. je uspelo celotno kolono, v enem kosu, brez srečavanj pripeljati na štartno mesto za pohod.

Začetne težave z markacijami so bile hitro odpravljene. Za ogrevanje smo dobili gozdno cesto, katero smo kmalu zapustili in zagrizli navkreber po grabnu s  kamnitimi rebri. Iskali smo prehode levo in desno od markirane poti, da bi si olajšali hojo. Za višinsko razliko 305 m smo porabili manj kot 1 uro.

Žal so južni vetrovi na tem delu Furlanije že zagrnili južni in jugovzhodni del obzorja. Vrh, na katerem so le telekomunikacijske naprave, je bil „uporaben“ le za razgledovanje proti severu in zahodu. Z zanimanjem smo pogledovali na obširna prodišča obeh rek, markantno goro Amariana nad Tolmezzom, bolj oddaljene vrhove v Karnijskih Alpah in Dolomitih. Škoda, ker se megle niso umaknile s Kaninskega pogorja in primorskih hribov.

Še spominski posnetek na vrhu in že smo se previdno spustili po grabnu nazaj na planino. Brez posebnosti smo zaključili pohodni del in tudi vračanje po cesti je minilo brez dogodkov in neprijetnih srečanj. Vabilo na ogled stalne razstave metuljev, kač in ptičev v mestu Bordano ni bilo dovolj aktualno za postanek. Nazaj smo izbrali glavno cesto namesto avto ceste, ki je bolj zanimiva zaradi ogledov mest v dolini Bele do Trbiža.

Hitro smo prispeli na mesto analize pohoda, Pri Aljažu na Dovjem. Kot običajno je bila tudi tokrat analiza temeljita in argumentirana s pohvalami za uspešno vodenje.

Napisal in slikal: Janez Komel