Končno je prenehalo deževati in Vandrovci smo se zbrali za obisk bohinjskih gora. Tokrat je bil naš cilj Jezerski Stog.
Z Jesenic so se v Bohinj pripeljali Vandrovci v dveh kombijih. Bohinjska kotlina je bila zavita v meglo. Takoj, ko smo se iz Stare Fužine zapeljali proti planini Blato, je iznad meglenega jezera posijalo sonce. Sončni žarki so nas greli ves dan.
Vrhovi so imeli že bele snežene kape, zato je že v startu obstajal dvom, da bomo dosegli naš cilj. Rezervni predlogi so bili Pršivec, Komna in pohod od Krstenice pod Ogradi do planine Laz. Odločili smo se za prvotni cilj, na planino Krstenico in naprej, dokler nam bodo razmere to dopuščale.
S parkirišča pred planino Blato smo izbrali lovsko pot proti planini Krstenici. Pot se je hitro pričela vzpenjati in ni popustila vse do lovske koče. Trud je bil poplačan s čudovitim razgledom, ko smo se za kratek čas ustavili pri lovski koči. Z roba se nam je odprl razgled na Spodnje Bohinjske gore, na planino Blato, na zasnežene Ograde in na Hribarice v ozadju. Planina Krstenica je bila kopna, obsijana s toplim soncem. Odprti pašniki so omogočali čudovit razgled po Spodnjih Bohinjskih gorah. Nekoliko utrujeni smo se posedli okoli sirarne, ki je bila že zaprta. Krave so majerji že odpeljali v dolino. Po počitku in malici smo se odpravili na bližnjo razgledno točko. Pod nami je bila zgornja in spodnja Grintovca, Uskovnica, Bohinjska Bistrica s Koblo v ozadju, pred nami Karavanke, Storžič, na levi strani zasneženi Verner, Tosc, Studorski preval, Ablanca, Draški vrh, Viševnik in v ozadju Debela peč.
Po opravljenem skupinskem slikanju smo se odpravili proti našemu cilju, čeprav smo že vedeli, da zaradi snega ne bomo dosegli ne Krsteniškega prelaza in ne Jezerskega Stoga. Odločili smo se za pot proti planini Jezerce in naprej na Lazovški prelaz. Kmalu smo naleteli na sneg. Do planine Jezerce je bila pot zgažena, naprej smo delali gaz sami, predvsem jo je delal izkušeni Mirko. Pot je postajala vedno bolj strma, zasnežena in posledično tudi bolj nevarna. Zaradi vsega tega in tudi zaradi časovne stiske, se je Janez odločil, da se vrnemo nazaj na Krstenico. Tja smo se vrnili ob 13.30 uri in se po krajšem počitku odpravili s planine po markirani gozdni pot na planino Blato in na parkirni prostor. Posedli smo se v kombije in odpeljali v dolino.
Analizo pohoda smo opravili v Pizzeriji Ema v Srednji vasi, kjer nas je Milena počastila s pijačo. Razšli smo se dobre volje in z občutkom, da smo preživeli lep dan, čeprav nismo dosegli vrha. Jezerski Stog še čaka na naš obisk.
Napisala: Irena Sodja slikal: Jože Sodja