Le malo je še upokojencev, ki so okusili okupacijo in doživeli grozote vojne. A vsi ohranjamo spomin na ta mrki čas, ker si želimo, da bi mir trajal na Zemlji večno. Vsakoletne proslave so nam samim opomin, da se je za mir potrebno boriti, nekaj zanj storiti.
Albina Seršen je skrbno pripravila prireditev. V kulturnem programu je Moški pevski zbor DUJ zapel nekaj pesmi, Henrik Lužnik je prebral besedila pesmi, ki jih je zaigral na harmoniko Stanko Sekardi.
Slavnostna govornica Marija Mulej je v svojem govoru odkrito povedala resnico sedanjosti, ki si jo nismo nikoli želeli. Vseskozi smo pričakovali lepšo prihodnost. Govor si lahko preberete spodaj.
Napisal in slikal: Stane Arh
KAJ JE Z VREDNOTAMI OF
Marija Mulej – Mija
Kot je dejal tovariš Janez Stanovnik, avtentičen in spoštovan pričevalec NOB tega zmagovitega obdobja slovenske zgodovine, bi pot OF lahko primerjali s plezalcem, ki se podaja v še neosvojeno planinsko steno- cilj mu je jasen, prijeme in obhode pa mora določati šele, ko ga presenetijo v steni.
OF je izpolnila osnovni narodno politični cilj: Osvobodila je slovenski narod.
Kaj je v tem zgodovinskem dogajanju trajnega, kaj je sporočilo, kaj so vrednote, ki so se rodile v tem gigantskem boju, ki ga je vodila OF.
OF se je rodila iz domoljubja in je krepila domoljubje za ceno lastnega življenja. Obramba domovine zahteva odpovedovanje, žrtve, solidarnost, strpnost, predvsem pa načelnost. Domoljubje pomeni enotnost, skupaj smo močni, razdvojeni postanemo plen sovražnikove strategije:razdeli in vladaj.
Spadam med povojno generacijo, v petdeseta leta. Naši starši so bili na začetku vojne na pragu polnoletnosti. Njihova pričevanja o dogodkih med vojno, o trpljenju v izgnanstvu, v taboriščih so bila prepričljiva in živa, v naših očeh so bili junaki, na njih smo bili ponosni. Odraščali smo v obdobju, ko se je domovina gradila. Nismo imeli avtomobilov, hladilnikov, televizorjev, imeli pa smo bogato otroštvo, ki smo ga lahko preživljali v družbi sovrstnikov, na dvoriščih v igrah, ki jih današnja mladina sploh ne pozna, ker preživlja prosti čas med štirimi stenami pred televizorjem in računalnikom. Sicer pa dvorišč niti ni več, ker so prostori med stavbami v mestih zapolnjeni s parkiranimi avtomobili. V teh igrah smo se na nek način kalili, dozorevali in oblikovali marsikatere vrednote. To je bilo obdobje, ko nas ni bilo strah ali bomo sprejeti na želeno šolo, šolstvo je bilo dostopno, v zdravstvu ni bilo čakalnih vrst, večina zaposlenih je prejemala dostojno plačo s katero je lahko preživljala družino. S skupnim delom smo si gradili domove.
Zakaj naši otroci niso bili sposobni sprejeti nekaterih zgodovinskih dejstev, kljub temu, da so bili deležni pričevanjem in zgledom v družini? Zaradi ideološke revizije slovenske zgodovine, ko se skušajo vse pridobitve in vrednote protifašističnega boja izbrisati, današnja mladina o tem dogajanju, ki bi ji moralo vzbujati ponos, ve bore malo ali nič. Ker se nekateri učitelji zavedajo, da je to obdobje naše zgodovine predmet burne politične polemike, se zgodovinski resnici preprosto izogibajo ali pa jo celo prikazujejo z negativnim prizvokom.
Mlade ne moti, da ima vsak svojo resnico in svojo zgodbo, želijo pa si, da bi teme iz 2. svetovne vojne izginile iz politične retorike.
Svet v katerem živimo se bistveno razlikuje od sveta, v katerem se je ustanovila in delovala OF. Svetovno prebivalstvo se je več kot podvojilo,vrednost svetovne letne proizvodnje se je povečala za 30 krat, sateliti okoli našega planeta omogočajo takojšnjo komunikacijo s katerokoli točko na zemeljski obli, civilno letalstvo, medmrežje in mobilna telefonija pretvarjajo planet v svetovno vas. Kolonialni imperij je propadel, živimo v globalizmu.
Tehnološki napredek je tako povečal produktivnost dela, da povečanje proizvodnje ne povečuje zaposlenosti, ampak nasprotno, brezposelnost raste. Slovenija se nahaja v vrtincu nemira, negotovosti, nezaupanja in nestabilnosti. Socialna blaginja, ki je bila tako samoumevna, se izgublja. Vse več ljudi živi pod pragom revščine, delavcem ne plačujejo socialnih dajatev, zdravstvo postaja privilegij bogatih. Mlade zaposlujejo le za določen čas, kar povečuje pri njih negotovost in jim onemogoča osamosvajane.
Čeprav ne vidimo pred seboj neposredne vojne nevarnosti, pa se pojavljajo druge grožnje, ki ogrožajo našo varnost, blaginjo in obstoj. Planetarni ekološki problemi niso zgolj luksus bogatih, ampak postajajo resnični problemi varnosti in razvoja civilizacije.
Žal nismo zapadli samo v gospodarsko krizo, ampak tudi v moralno krizo vrednot. V odnosih med ljudmi vedno bolj prevladujejo laž, hinavščina, zavist, škodoželjnost.” Pomembni vrednoti” sta postali grabljenje denarja in skrb za lastne koristi. Vrednote mladih so usmerjene v individualni boj za preživetje. Mladi so danes veliko bolj prepuščeni sami sebi in pomoči svojih staršev. Država se je precej spremenila in iz matere je postala bolj mačeha. V takšnih razmerah bo zelo težko prepričati njene mlade državljane, da morajo kot domoljubi v sebi gojiti vrednote NOB, saj od mladine kaj hitro dobimo vprašanje, čemu jim služi pripadnost do lastne domovine, ko pa jih ta vedno znova razočara. Tisti, ki želijo živeti pošteno in od ustvarjalnega dela, v takšnem okolju niso več dobrodošli. Mnogi mladi zato izkoristijo prvo priložnost in pobegnejo v tujino.
Na trg dela vstopa generacija rojena po letu 1990, po osamosvojitvi. Njihovo rojstvo so starši načrtno odlagali, potem pa so jih postavili v središče sveta. Zato so njihove vrednote, pričakovanja, razmišljanja povsem drugačni od vrednot danes še aktivne srednje generacije, predvsem pa od vrednot ljudi rojenih kmalu po drugi svetovni vojni. Kljub temu, da je za sodobno mladino značilen močan individualizem, zavračanje tradicionalizma in konzervatizma pa je presenetljiva težnja dobršnega dela mlade generacije po osebnem poštenju ter želja po smislu življenja v razvoju lastne osebnosti.
Izziv je, kako te mlade ljudi vključiti v delovne procese in v družbo. Ponovno potrebujemo jasen cilj, da skupaj ustvarimo lik aktivnega slovenstva ter narodni značaj znova spremenimo na bolje.
Slavnostni govor ob prazniku, DUJ 24. 4. 2017