• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 9. decembra 2024Pod pomoli in zaključek v Kazini
    • 9. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 9. decembra 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 14. decembra 2024Adventni izlet v Italijo
    • 16. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 16. decembra 2024 17:00Miro Koder: Potovanja po Sloveniji, potopisno predavanje.
    • 23. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 30. decembra 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    AEC v1.0.4

84. družabno srečanje z znanimi ljudmi, družina Richter, 10. 4. 2017

V družini Richter je glasba vsak dan doma. Vsi so poklicni glasbeniki, le žena Fani je poslušalka in ljubiteljica glasbe.

Mož Franci Richter je upokojeni učitelj glasbe. Na Glasbeni šoli Jesenice je poučeval igranje trobente. V prostorih gimnazije je imela Glasbena šola premalo prostora za poučevanje in kot najmlajši učitelj ni imel stalne učilnice, zato je včasih ostal brez prostora za poučevanje. Znašel se je. Navezal je prijateljske stike s čistilko in ta mu je odklenila učilnice gimnazije, da mu ni bilo potrebno poučevati trobento na hodnikih.  S preselitvijo v prostore samskega doma na Kejžarjevi ulici se je stiska z učilnicami zmanjšala. Svoje prave prostore je Glasbena šola Jesenice dobila šele v prenovljeni Kasarni na Stari Savi leta 2005. V začetku je bilo prostora preveč, a zanimanje za glasbo se je z novimi prostori povečalo in danes prostora že primanjkuje. Danes šolo obiskuje že 485 učencev. Glasbena šola ima 18 učilnic za individualni pouk, 2 učilnici za skupinski pouk, zbornico, knjižnico, prostore uprave ter koncertno in baletno dvorano. Knjižnica je bogato založena z notnim materialom in vsakdo si ga lahko sposodi. Zelo veliko prirejajo koncertov in drugih glasbenih dogodkov.

Franci je začel igrati trobento kot dijak pri Pihalnem orkestru Jesenice leta 1968. Vzljubil jo je in postala mu je prijateljica. Ustanovil je Trobilni kvartet in bil tudi njegov vodja. Življenje je podredil glasbi. Uživa v njej in uči ljudi, kako je potrebno glasbo poslušati, izvajati in doživljati. Pri Društvu upokojencev Javornik – Koroška bela vodi Ženski pevski zbor Večerna zarja. S svojim optimizmom in dobro voljo zastrupi vsakega in svet postane lepši.

Z glasbo je Franci zastrupil sinova Urbana Fele in Grega Fele ter tudi svojo hčer. Urban igra poklicno trobento pri Pihalni vojaški godbi, Grega pa čelo v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Če je le možnost, gresta s Fani poslušat njune koncerte. Sedaj ju ni več strah, kot nekoč, da bi otroci naredili napako pri izvajanju skladb. O svojih občutkih na nastopu je Grega izjavil: “V procesu igranja na odru je pomembno, kako občuti igranje poslušalec. Glasbenik ne sme nikoli igrati samo za sebe.”

Na koncu srečanja je Franci zaigral na svojo trobento in dal priliko, da poskušajo zaigrati na njo tudi poslušalci. Javil se je Stane. Čeprav je fizik in pozna teorijo igranja, ni iz trobente uspel iztisniti niti glasu, kaj šele melodijo. Igranje trobente ni preprosto.

Po končanem srečanju je predsednik DU Jesenice Boris Bregant podelil še Francki Thaler priznanje, malo plaketo  ZDUS  za njen prispevek k uspešnemu delovanju Društva upokojencev Jesenice.

Napisal: Stane Arh                Slikal: Janko Rabič