V našem društvu imamo lep običaj, da praznujemo vse pomembnejše praznike s prireditvijo v našem domu. Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, sta Prešernove pesmi brala jeseniška gledališka igralca:Henrik Lužnik in Darka Rebolj. Nekaj pesmi je zapel Moški pevski zbor DU Jesenice, ki slavi že 55 let delovanja.
Po kulturnem programu smo pozdravili v naši sredini Črta Kanonija, znanega radijskega in televizijskega novinarja in urednika. Prav zaradi njegovih izkušenj pred mikrofonom in odličnih intervjujih, ki jih je naredil, je voditeljica Albina Seršen izrazila svoj strah, da mu lahko med razgovorom postavi tudi kako neumno vprašanje. Črt oziroma Črtomir jo je hitro opogumil z izjavo, da neumnih vprašanj ni.
Po izobrazbi je sociolog, a je v življenju počel že vse mogoče. Lepe spomine ima iz svoje mladosti, ki jo je preživljal v psihiatričnem centru na Studencu, kjer je njegov oče Janez Kanoni delal kot psihiater. Vse spretnosti in večino znanja je pridobil na terapijah na Studencu, posredovali so mu jih pacienti, s katerimi se je družil. Tudi violino ga je odlično naučil igrati pacient Medvešček. V pacientih vidi človeško toplino, o njih govori s spoštovanjem; zanj so to normalni ljudje, ki se težko spopadajo z vsakdanjimi problemi in jih pogosto ne znajo ustrezno rešiti, a njihovo znanje in bogastvo misli je veliko. Morda ga je prav ta ljubezen do motenih osebnosti vodila, da se je zaposlil na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Da je njegov oče zelo znana oseba se je zavedel šele v srednji šoli, dotlej je bil zanj le dober oče, ki je otroke učil z zgledom in jih usmerjal z nevidno nitjo potrpežljivosti. Črt je imel rad očeta in še ga ima. Zato je tudi napisal knjigo Moj oče, psihiater Kanoni. Pred mesecem dni je izšla njegova najnovejša knjiga: Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja.
Napisal in slikal: Stane Arh