Planica, 19. 7. 2016
Kot vedno smo se zbrali v športnem parku Podmežakla. V juliju imamo odhod ob 8 h, da se izognemo opoldanski vročini.Kljub temu, da je to čas dopustov, se nas je zbralo kar 11 kolesarjev. Večini se je zdel cilj kolesarskega izleta do Mihovega Doma pod Vršičem prenaporen, zato smo se dogovorili, da gremo v Planico in na kavo v Rateče.
Pot nas je vodila skozi Mojstrano, kjer smo se za nekaj minut ustavili. Drugi počitek je bil v Kranjski Gori ob vodnem koritu, kjer smo napolnili izpraznjene steklenice. S počasnim tempom, kot nedeljski turisti, smo se peljali naprej do Planice, prav do skakalnic. Tam je celo nekaj skakalcev treniralo skoke in prijetno jih je bilo opazovati. Okoli nas je vladala tišina. Mogočne skakalnice so samevale. Kako drugače je bilo še pred nekaj meseci, ko se je pod skakalnicami trlo ljudi in je množica bučno navijala in slavila uspehe naših skakalcev. V nekem trenutku smo celo slišali huronsko navijanje množice, kot da so gore pod Poncami ujele glas navdušenja za spomin in si ga sedaj podajajo med seboj kot odmev. Lepa je Planica. Ponosni smo na skakalnice in na skakalce, ki že več kot osemdeset let združujejo Slovence in svetu pripovedujejo, da nismo hlapci.
V Ratečah smo poklepetali ob kavici. Po polurnem postanku smo se odpravili nazaj proti domu. Kot vedno, nam je veter pihal v smeri proti nam, tako da moraš pri močnejšem vetru kar pošteno pritisniti na pedala zaradi dodatnega upora zraka. Klanec navzdol proti Jesenicam ne pomaga veliko.
Greste z nami na prihodnji kolesarski izlet? Izberite si ga iz programa. Ne bo vam žal. Imamo se fajn.
Napisal in slikal: Zvone Škrjanc