Turracherhoehe je gorski prelaz in znano smučišče, kamor zahajajo tudi Slovenci zaradi njegove bližine in lepih smučišč. Kraj je zanimiv in lep tudi poleti. Pred dvema letoma smo obiskali že vrh Riensennock. Pohod smo si zapomnili po brezuspešnem potiskanju avtobusa, ker mu je zmanjkalo elektrike.
Letos smo obiskali vrh Schoberigel, ki se vzpenja na nasprotni strani prelaza kot Riesennock in je tudi od njega nekoliko nižji. Megla nam je zastirala lepe poglede na okoliške hribe, a kot v posmeh, se je razkadila, ko smo prispeli nazaj na prelaz. Na vrhu smo bili kake dve uri prezgodaj.
Na poti navzdol so nas spremljale obširne poljane zrelih brusnic. Rdeče jagode so nas vabile, da jih poskusimo. Odzvali smo se njihovemu vabilu in jih nabrali nekaj za usta – nikakor ne v vrečke. Od 15. septembra je v Avstriji dovoljeno njihovo nabiranje.
Časa smo imeli dovolj, zato smo opazovali naravo in minimalno poseganje človeka v njeno življenje. Opozorilne table so opozarjale obiskovalce na kraje, kjer se lahko usedejo, se umirijo in prisluhnejo zvokom narave.
Hitro smo opravili krožno pot: Turracherhoehe – Schoberriegel – Gruft – Turracherhoehe , zato je bilo dovolj časa za posedanje v bližnjem bifeju in opazovanje sankališča. Pred odhodom smo se še zadnjič ozrli na vrh Schoberriegel in se odpeljali v dolino. Zaradi smrtne nesreče smo morali čakati v koloni eno uro.
Dogovorili smo se, da gremo letos na pohod Na Krasu je krasno. Prijave že pobiramo.
Napisal in slikal: Stane Arh