Zgodnje vstajanje in dolgo vožnjo nam je Janez poskušal olajšati s kratkim postankom za kavico v Solčavi. Za zajtrk je bil postanek prekratek, a dovolj dolg za prigrizek iz nahrbtnika.
Začetek poti je vodil skozi gozd po lepi, vodoravni stezi, ki je obetala lahek pohod. Prevara. Kmalu je pot postala skalnata, strma in spolzka. Na posameznih odsekih smo si morali pomagati tudi z rokami, še bolj pa je bila dobrodošla pomoč posameznih pohodnikov, ki so ostalim pomagali pri prehodu čez težje ovire. Ti so dobili za nagrado “plus pike”. Koristno smo uporabili tudi v skalo pritrjene pletenice in se v mislih zahvaljevali markacistom, ki so jih pametno pritrdili. Pot vodi celo skozi predor in čez lesene brvi. Vse ovire smo uspešno premagali, nekateri že v dobri uri. Za zmago nad strmino smo si pod kočo lahko zaželeli eno željo in pozvonili za njeno izpolnitev.
V sami koči ni bilo prostora za vse, a pred kočo je ostalo nekaj miz nezasedenih. Oskrbnik Rado nam je postregel s pijačo in jedačo, pa tudi dobro voljo. Uživali smo v toplem soncu in prelepem razgledu na sosednje gore: Ojstrica, Planjavo, Brano, Tursko goro. Lepo je v gorah!
Posamezniki so si privoščili še dodaten užitek z zibanjem na gugalnici. To je letošnja pridobitev. Oblikovali so jo v obliki letečega orla, ki ima zelo dolg ….. vrat. Menim, da bo ta orel privabljal planince in bo postal zaščitna znamka koče. Le poglejte, kako prijetno je sedeti na orlu in imeti njegovo glavo med nogami.
Ogledali smo si tudi najdebelejši macesen na Slovenskem, ki ima premer kar 1,5 m. Za objem smo potrebovali kar pet naših planink.
Navzdol smo šli po drugi, nekoliko daljši poti, ki ni imela toliko skokov in je bila bolj suha. Vendar tudi na tej poti ni šlo brez medsebojne pomoči. Ko je glavnina prišla do Doma planincev v Logarski dolini, so ta hitri že pojedli svoje kosilo. Kosilo je bilo odlično, res dobro kuhajo. Še posebno je pritegnila zanimanje porcija štrukljev: po velikosti in obliki, da sem jo moral slikati. Bila je tudi okusna.
Po programu bi si morali ogledati še muzej v Solčavi, a nam je zmanjkalo časa, ker sta častila Lado in Stoja. Spravila sta nas v tako dobro voljo, da smo bili pripravljeni tudi prenočiti v Domu planincev.
Napisal: Stane Arh Slikal: Luka Vujičić in Stane Arh