Obiskali smo manj znano in obiskano Istro, v kateri najdete še slikovita srednjeveška mesta. Ogledali smo si: Buje, , Žminj, Barban in Labin. V tem območju lahko še srečate zapise v glagolici, ki je bila nekoč zelo razširjena v celotni Istri.
Buje je zanimivo srednjeveško mestece z ozkimi ulicami. Šavrinkam (jajčevke), dekletom in ženam, ki so nosile v Trst prodajat kmečke pridelke, predvsem pa jajca, so postavili lep spomenik. V mestu je tovarna elektronske opreme Digitron. Pot smo nadaljevali po kanjonu reke Mirne. Nenapovedan dež se je usipal z neba, zato smo se odpeljali najprej na kosilo v Žminj v tipično istrsko turistično kmetijo. Tradicionalno kosilo na žlico je bilo odlično in obilno. Zaradi polnih želodcev in odličnega domačega vina smo postali lenobni in se nam nikamor ni mudilo, sploh pa ne v deževen dan. Majda nas je z veliko muke pregovorila, da smo si z odprtimi dežniki ogledali Barban. Ni nam bilo žal, ker je resnično zanimiv kraj, ki ima marsikaj za pokazati. V njem prirejajo v avgustu še viteško igro “Trka na prstenac”.
Zaradi močnega dežja si nismo ogledali Buzet, ki je staro naselje na vrhu griča nad reko Mirno. Odpeljali smo se naprej v Labin, mesto rudarjev premoga. Leta 1921 so se rudarji uprli provokacijam italijanskih fašistov in so prevzeli oblast. Žal, je Labinska republika vzdržala samo en mesec, ko je policija uspela zadušiti upor. Dež je le še malo rosil, zato smo posnemali rudarje in se uprli naši lenobi in smo si mesto tudi ogledali. Od daleč smo videli tudi letoviško mesto Rabac. Z avtobusom smo se peljali skozi Plomin do Opatije. Po krajšem sprehodu v zahajajočem soncu smo se odpeljali nazaj na Gorenjsko. Neverjetno, na Jesenicah tisti dan ni padla niti kaplja dežja.
Napisal in slikal: Stane Arh