• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 29. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 13. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    AEC v1.0.4

75. družabno srečanje z znanimi ljudmi, družina Jeršin, 9. 5. 2016

Voditeljica Albina Seršen je tokrat povabila v goste jeseniško družino Jeršin: očeta Branka, ženo Gordano ter hčeri Petro in Anjo; vnuk pa se je povabil kar sam, ker hoče biti vedno skupaj z mamico.

Branko Jeršin je vsem poznan kot gonilna sila športa na Jesenicah. Za svoje obsežno delo in rezultate na področju športa je v letu 2015 prejel   plaketo Stanka Bloudka. Leta 2012 je izpolnil vse mednarodne zahteve in prejel zanj pomembno priznanje »menedžer olimpijskih športov«.  Kot upokojenec je še  vedno   volonterski  sekretar  Športne  zveze Jesenice in  vodja  regijske pisarne Olimpijskega  komiteja.  Že  četrti  mandat  je član  skupščine  Olimpijskega  komiteja, ter  član Strokovnega sveta športa  za  vse  pri OKS.

V svoji mladosti je igral hokej v mlajših selekcijah, a ga je kasneje prevzela košarka in je postal aktiven igralec v jeseniškem moštvu. Že z osemnajstim letom je postal košarkarski trener uspešne ženske ekipe in aktivni športni delavec v ZTKO – kasneje se je preimenovala v športno zvezo. Leta 1984 je na željo takratnega vodstva HK Jesenice začel delati kot tehnični  vodja ekipe ( prva  štiri  leta  je še delal tudi v Železarni Jesenice   na  Novogradnjah,  po izgradnji  Jeklarne  pa je postal profesionalni športni  delavec) . Vodja ekipe HK Jesenic je  bil vse  do  konca sezone  2005/2006 . V času njegovega vodstva je hokejsko moštvo osvojilo  8  naslovov državnega prvaka ( 3 jugoslovanske, 5  slovenskih). Kot  tehnični vodja je vodil tudi  državno  moško  reprezentanco  na   petih  svetovnih  prvenstvih. Kasneje je vodil štiri leta žensko  hokejsko reprezentanco  Slovenije (2006 -2010) in deloval še pri ženski hokejski ekipi   v Beljaku.

Služba mu je postala šport  in ni bilo športne discipline in ne športne prireditve na Jesenicah, kjer Branko ne bi sodeloval. Služba, oziroma šport, ga je zaposlovala od jutra do noči, ni bilo rednega delovnega časa. Sedaj je že nekaj časa upokojenec , tudi član našega DUJ, a kot kaže, športne prireditve še vedno ne morejo potekati brez Branka in Branko ne more živeti brez športa.

Športna hala na Jesenicah je s prenovo leta 2013 postala ena lepših v Evropi; le na Dunaju je videl lepšo. A sama hala ni dovolj za vrhunski šport. Zaradi slabe finančne podpore športnim dejavnostim, te pri nas propadajo. Za vrhunske rezultate, ki smo jih dosegali nekoč na Jesenicah, bi potrebovali  vsaj še dve sponzorski podjetji  velikosti  Acronija, ki bi bili pripravljeni vlagati v športne dejavnosti. Brez izdatne podpore občine bi športna dejavnost na Jesenicah že izumrla. Trenutno se dobro razvija nogometno moštvo.

Žena Gordana je tudi že upokojenka in skupaj z možem obiskuje gore, hodi z njim na izlete ali pa skupaj uživata mir na Pokljuki, seveda, če mladina ne potrebuje njihove pomoči. Živita skupaj z otroci v hiši Podmežaklo in si delijo prostore, ker drugače bi bili stroški previsoki. Delijo si tudi gospodinjska dela, da je več časa za družino in druge dejavnosti.

Petra ima dve hčeri: Lio, 13 let in Nio, 9 let. Zaključuje Visoko šolo za zdravstveno nego in istočasno dela kot operacijska sestra – instrumentalka v Bolnici Jesenice. Za družino, šolanje in službo potroši ves svoj čas zato zelo težko najde drobec časa za svoje hobije.

Anja, mlajša hči, je deloma sledila očetovim stopinjam. Igrala je nekaj let hokej na Jesenicah. Ko je   na   Jesenicah  ženska  hokejska ekipa   prenehala  z  delom,  se  je  preselila  za  šest sezon v Beljak ( z ekipo  Beljaka je bila  tudi  prvakinja  lige DEBEL). Stroške treningov in tekmovanj so morale pokrivati igralke same. Igrala   je  tudi  v slovenski ženski  reprezentanci  (dve  sezoni kot  prva  vratarka) in prejela enkrat laskavi naslov »najboljša vratarka na svetovnem prvenstvu«. Eno  leto  je igrala hokej tudi  v Mariboru  in to sezono je z njimi postala državna prvakinja. Drugič je postala državna prvakinja v svoji zadnji hokejski sezoni, ko je igrala za Triglav, Kranj.

Vsa  leta tudi  keglja   in  to  dokaj uspešno . Trenutno  se  je  aktivirala  in bo  igrala  za ekipo Ljubelja  iz   Tržiča  v  prvi  državni ligi  ter v Evropskem pokalu.  Ima tudi  izpit  za  kontrolorko  dopinga  v slovenski  proti  dopinški  komisiji.

Poleg športne kariere je uspela postati tudi mamica  4  letni  Neji  in Mihu, ki bo avgusta   vpihnil  prvo  svečko. Pa to še ni vse. Anja   je  diplomirana  medicinska   sestra   in dela  v Zdravstvenem domu Jesenice  na  medicini  dela in športa.

Prijeten klepet z Jeršinovimi se je zavlekel pozno v večer. Kot da bi vedel, se je malček Miha potuhnil v svoj svet in se sam vseskozi igral. Ni sitnaril in ni motil, pa tudi motiti se ni dal.

Napisal in slikal: Stane Arh